4.2 Analiza znanstvenih člankov glede na državo izvora
Na sliki 6 je prikazana analiza člankov glede na države, kjer je bila študija izvedena. Iz grafa lahko razberemo, da je največ znanstvenih člankov izhajalo iz ZDA, in sicer 10, sledita Brazilija in Nizozemska z dvema člankoma, v ostalih državah pa je bil napisan po en sam članek.
16 Slika 6: Analiza člankov glede na državo izvora.
4.3 Povzetek člankov
Izbrane znanstvene članke smo razdelili v dve skupini. V prvi skupini so pregledni članki, kamor spada 8 izbranih objav. V drugi skupini pa so klinične študije, študije na živalskih modelih in ex vivo študije na koži, kamor spada 10 izbranih člankov. Za bolj nazoren pregled smo pregledne članke na kratko obnovili v preglednici IV, vse najpomembnejše podatke kliničnih študij in študij na živalskih modelih zbrali v preglednici V.
4.3.1 Pregledni članki
Med pregledne članke smo uvrstili 8 znanstvenih člankov, ki odgovarjajo na zastavljeno znanstveno vprašanje, oziroma pregledujejo klinične študije.
Preglednica IV: Pregledni članki in njihove obnove.
Naslov preglednega članka Avtor, država, leto
Kratka obnova
Cosmeceuticals vitamins (30) Manela-Azulay, Bagatin,
Brazilija,
17 2009
Opisana dermalna uporaba več vitaminov, tudi vpliv dermalnega nanosa vitaminov C in E. Pri vitaminu E se sklicuje na študije, ki so si precej rezultatsko različne. Nekatere študije dokazujejo učinkovito zmanjšanje eritema ob dermalnem nanosu pred izpostavitvijo UV sevanju, druge pa ne dokažejo pozitivnega rezultata. Vitamin C je vodotopen antioksidant, ki lovi radikale v hidrofilnih delih celice. Zmanjšuje vnetja, varuje kožo pred fotopoškodbami, eritemom in svetli hiperpigmentacije. Te nastanejo zaradi kroničnih fotopoškodb kože, kar pomeni, da je vitamin C učinkovit tudi pri saniranju že nastalih poškodb zaradi UV sevanja. Dermalni nanos vitamina E je smiseln pred izpostavitvijo UV sevanju, nanos po izpostavitvi pa ne izkazuje pozitivnih učinkov, oziroma so ti precej manj izraženi. Vitamin E deluje sinergistično v kombinaciji z ostalimi antioksidanti. Posebej učinkovita je kombinacija vitamina E z vitaminom C, saj ga ta obnavlja in pretvori nazaj v aktivno obliko. Zaradi sinergističnega delovanja je za boljši učinek potrebna tudi nižja koncentracija posameznega vitamina.
Dermalni nanos vitamina C ima pozitivne učinke ob nanosu pred in po obsevanju kože z UV žarki. Zaradi svojih antioksidativnih lastnosti lovi radikale, in zmanjša eritem, ki nastane zaradi UV sevanja. Zmanjša nastanek hiperpigmentacij, ki bi nastale kot posledica poškodb zaradi UV sevanja. Zaradi vpliva na zaviranje tirozinaze svetli že obstoječe melazme. Zavira sintezo elastina, ki bi kot posledica fotopoškodb kože vodil v solarno elastozo. Poveča sintezo kolagena tipa I in III in prepreči delovanje MMP, ki razgrajuje kolagenska vlakna.
Dermalni nanos vitamina E varuje pred akutnimi poškodbami UV sevanja, kot so vnetje, eritem, hiperpigmentacije, prav tako ščiti pred kroničnimi poškodbami, ki lahko
18
vodijo v rakave spremembe. Ob redni uporabi izboljša izgled gub, sanira solarne lentige, ima vlogo pri popravljanju hipertrofno zadebeljene rožene plasti in pri obnovi kolagena ter elastina v usnjici. Zaradi slabše stabilnosti se uporabljajo derivati, ki se po svoji učinkovitosti precej razlikujejo: nekateri povzročajo alergijski kontaktni dermatitis, zato se ti ne uporabljajo. Kombinacija vitaminov C in E deluje sinergistično, k temu pripomore nižji redoks potencial vitamina C, kar mu omogoča, da regenerira vitamin E. Sinergizem se kaže v stopnji zaščite kože pred eritemom; posamezen vitamin nudi dvakratno zaščito pred eritemom, kombinacija vitaminov pa to zaščito podvoji. Opazili so tudi, da se zmanjša nastanek timinskih dimerov v koži.
Protective Effects of Topical Antioxidants in Humans (31)
Dreher F.
ZDA, 2001
Avtor opisuje pregled kliničnih študij dermalnih nanosov različnih antioksidantov. Ob UV sevanju se v plasteh kože vitamin E razgradi kar za polovico. Zmanjša se tudi količina vitamina C, vendar manj kot pri vitaminu E.
Pri dermalnem nanosu vitamina E pred izpostavitvijo UV svetlobi se zmanjšajo eritemi, edemi, opekline, peroksidacije lipidov, imunosupresija, globina gub in pojavnost kožnih tumorjev. Uporablja se v obliki derivatov, ki so različno učinkoviti na koži.
Večina se jih šele v koži pretvori v aktivno obliko. Določeni derivati ne izkazujejo antioksidativnega delovanja. Učinkovitost vitamina C na koži je odvisna od podlage in koncentracije v formulaciji. Sama askorbinska kislina je precej nestabilna, zato v formulacije vključujejo stabilnejše derivate. Kombinacija obeh vitaminov izkazuje sinergistično delovanje. Ob nanosu kombinacije pred izpostavitvijo UV sevanju je bil učinek na koži podoben učinku sončne kreme, saj je vzorec deloval fotoprotektivno in preprečil nastanek eritema. Nanos po izpostavitvi UV sevanju ni deloval fotoprotektivno.
Photodamage of the skin: protection and reversal with topical antioxidants (32)
Burke K.
ZDA, 2004
19
Zbrani rezultati študij, ki opisujejo dermalno aplikacijo različnih vitaminov, in njihov vpliv na fotostaranje. Vitamin C v koži pade na 70 % raven že po minimalni izpostavljenosti UV svetlobi z 1,6 minimalne eritemske doze (MED). Ko je koža izpostavljena stopnji desetkratne MED, koncentracija pade na 54 %. Najefektivnejša koncentracija vitamina C v kozmetičnem izdelku, ki ga koža lahko izkoristi, je 20 %.
V koži deluje kot antioksidant, lovi radikale, deluje protivnetno in zmanjšuje eritem.
Pospeši proliferacijo fibroblastov pri mlajši in starani koži, na ta način pa stimulira sintezo kolagena. Zmanjša vidnost gub, solarnih lentigov ter prepreči nastanek solarne elastoze.
Vitamin E se v najvišjih koncentracijah nahaja v povrhnjici ob bazalni membrani, proti zunanjosti pa se njegova koncentracija zmanjšuje. Najučinkovitejši antioksidant je -tokoferol, vendar se zaradi nestabilnosti pogosteje uporabljajo estrski derivati vitamina.
Racemne oblike vitamina so pri ljudeh sprožale alergijski kontaktni dermatitis, zato se ne uporabljajo več. Vitamin E ščiti pred akutnimi in kroničnimi fotopoškodbami kože, ščiti pred edemi, eritemi in vnetji. Nekateri derivati, kot sta tokoferil sukcinat in α-tokoferil acetat, niso primerni za uporabo, saj pospešujejo karcinogenezo. Ima vlogo pri popravljanju kolagenskih in elastinskih vlaken, ki so bila že poškodovana zaradi kronične izpostavitve UV sevanju. Kombinacija Vitaminov C in E v primerjavi s posameznim vitaminom štirikrat poveča zaščito pred UV sevanjem, prav tako pa učinkoviteje preprečuje nastanek timinskih dimerov.
Relevance of vitamins C and E in cutaneous photoprotection (15)
B Eberlein-König & J Ring Nemčija,
2005
Pregled kliničnih študij dermalnega nanosa vitaminov C in E in njun vpliv pri fotostaranju.
Koža tretirana z L-askorbinsko kislino izkazuje 40 % manj poškodovanih celic in 50 % manjši eritem. Vitamin C zmanjša imunosupresijo, varuje pred kroničnimi poškodbami UV-B žarkov, ne pa proti kroničnim poškodbam UV-A žarkov. Pozitivni učinki so odvisni od koncentracije. Dermalni nanos vitamina E ščiti pred eritemom, poškodbami celic, kroničnimi poškodbami zaradi UV-B žarkov, imunosupresijo, lipidno peroksidacijo in rakavimi spremembami kože. Ob nanosu pred izpostavitvijo UV
20
sevanju poviša koncentracijo superoksid dismutaze in glutationa, ter prepreči upad koncentracije zaradi UV sevanja. Uporaba vitamina E prepreči nastanek timinskih dimerov in prepreči izražanje gena p53 v epidermisu. Kombinacija vitaminov C in E učinkovito ščiti pred UV sevanjem, pred UV-B žarki močneje ščiti vitamin E, pred UV-A žarki pa predvsem vitamin C. Vitamina delujeta sinergistično, v kombinaciji nudita štirikrat močnejše varovanje pred fotopoškodbami, izboljša se zaščita pred lipidno peroksidacijo. V previsokih koncentracijah izkazujeta prooksidativne učinke.
Cutaneous photodamage, oxidative stress, and
topical antioxidant protection (33)
S. R. Pinnell ZDA
2003
Avtor opisuje da so koncentracije antioksidantov v koži so najvišje v epidermisu, saj je ta v neposrednem stiku z UV žarki. Koncentracija vitamina C je kar šestkrat višja v povrhnjici kakor v usnjici. Deluje kot antioksidant, ščiti pred imunosupresijo, eritemi, edemi in fotopoškodbami, ki nastanejo zaradi izpostavitve UV žarkom, deluje pa tudi na kronične fotopoškodbe, saj svetli pigmentne madeže, zavira tirozinazo. Ima vlogo pri sintezi kolagenskih vlaken. Ker je molekula sama po sebi precej nestabilna, pogosto uporabljamo derivate. Koncentracija vitamina E je dvakrat višja v povrhnjici kot v usnjici, do povrhnjice pa pride predvsem s sebumom. Njegova glavna naloga je lovljenje radikalov ter preprečevanje lipidne peroksidacije. Ob izpostavitvi UV žarkom ščiti predvsem pred eritemom, edemom, imunosupresijo, rakavimi spremembami in lipidno peroksidacijo. Zavira nastanek ciklopirimidinskih dimerov in izražanje gena za p53. Absorbira tudi UV žarke dolžine 290 nm ter tako nudi dodatno zaščito pred fotopoškodbami. Koncentracija vitamina C je kar dvestokrat višja od koncentracije vitamina E. Zaradi nižjega redoks potenciala ima sposobnost regeneracije vitamina E.
Zaradi sinergističnega delovanja nudita štirikratno zaščito pred nastankom timinskih dimerov, eritemov, ščitita pa tudi pred imunosupresijo.
Vitamins and photoaging: Do scientific data support their use? (34)
J. Zussman, J. Ahdout, J. Kim ZDA
2010
21
Opis številnih vitaminov in njihov vpliv na fotostaranje ob peroralni in dermalni aplikaciji. Vitamin C na koži deluje kot pomemben antioksidant; lovi radikale, zmanjšuje eriteme, edeme, ki nastajajo po izpostavitvi UV žarkom. Ob dolgotrajni uporabi zmanjša fine gube, pigmentne madeže, hrapavost, koža postane bolj elastična, pa tudi stimulira fibroblaste, kar pospeši nastanek kolagena. Zaradi nestabilnosti L-askorbinske kisline se pogosto uporabljajo derivati. Najpomembnejša vloga vitamina E je varovanje celičnih membran, kjer deluje kot antioksidant. Pred fotopoškodbami ščiti ob nanosu pred in po izpostavitvi UV sevanju, saj zmanjša eritem, edem, občutljivost kože. Zmanjša tudi gubanje kože in možnost nastanka rakavih sprememb.
Ob nanosu pred izpostavitvijo UV sevanju zmanjša delovanje makrofagne metaloelastaze, ki sodeluje pri razgradnji elastina ter tako zmanjša možnost za nastanek solarne elastoze. V kozmetičnih formulacijah je zaželena kombinacija vitaminov C in E zaradi stabilizacije produkta in sinergističnega delovanja, saj učinkoviteje zmanjšujeta eritem, edeme, zmanjšata poškodbe molekule DNA, posledično omejita tudi delovanje p53 in zmanjšata nastanek timinskih dimerov.
Role of active oxygen species and antioxidants in photoaging (35)
Yorihiro Yamamoto Japonska
2001
Avtor opisuje raziskovanje vpliva reaktivnih kisikovih spojin (ROS) na stanje antioksidantov v koži in krvi ter kako se njihovi učinki kažejo na koži. V članku so povzete tudi koncentracije več različnih antioksidantov v plazmi, usnjici in povrhnjici.
Pri vseh antioksidantih so koncentracije najvišje v povrhnjici, opazimo pa lahko, da je koncentracija L-askorbinske kisline za 122-krat višja od -tokoferola. Pod vplivom UV sevanja se je količina L-askorbinske kisline zelo hitro precej znižala, medtem ko koncentracija -tokoferola ni tako drastično upadla. Razlog za stabilnost -tokoferola sta verjetno prisotnost L- askorbinske kisline ter koencima Q10, ki imata zaradi nižjega redoks potenciala sposobnost obnavljati -tokoferol.
Po krajši obnovi preglednih člankov lahko povzamemo nekaj skupnih ugotovitev. Ugotovili smo, da kot glavno lastnost kombinacije vitaminov C in E vsi avtorji navajajo sinergistično delovanje vitaminov, poleg tega pa so ugotovili tudi, da v kombinaciji še bolj učinkovito
22
ščitita pred negativnimi učinki UV sevanja, kot so eritem, edem, hiperpigmentacije, zmanjša se tudi nastanek timinskih dimerov. V enem od člankov navajajo, da je učinek vitaminov C in E podoben učinku sončne kreme, saj kombinacija vitaminov prav tako deluje fotoprotektivno.
4.3.1 Klinične študije
V raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, kakšen vpliv ima dermalni nanos vitaminov C in E na fotostaranje kože ter vpliv na preprečevanje le-tega. Za podatkovni bazi PubMed in Web of Science smo sestavili dva iskalna profila ter začeli iskati primerne članke, s katerimi bi odgovorili na raziskovalno vprašanje. Glavne lastnosti študij smo povzeli v preglednici V.
Preglednica V: Klinične študije in študije na živalskih modelih ter njihovi rezultati.
Naslov študije Avtor,
Sinergistično delovanje obeh vitaminov je v primerjavi z vsakim vitaminom posebej bolje ščitilo pred tvorbo timinskih dimerov.
Changes in
23 before and after UV
exposure (21)
Nanos vzorca pred izpostavitvijo UV žarkom je bil bolj učinkovit kot nanos vzorca po izpostavitvi UV žarkom.
Nanos vzorca prepreči imunosupresijo, zmanjša eritem, proliferacijo melanocitov in melanogenezo. Boljše rezultate so dosegli ob nanosu vzorca pred izpostavitvijo UV svetlobi, kot po izpostavitvi. ferulic acid reduces tissue pred eritemom ki nastane ob UV sevanju, vendar vzorec 1 zmanjša viabilnost in sintezo proteinov v koži, vzorec 2 pa ne izkazuje negativnih učinkov.
Increased
Zaščito pred lipidno peroksidacijo sta nudila tako samostojen nanos vitamina C kot nanos vitamina E, vendar je bila kombinacija obeh vitaminov pri zaščiti uspešnejša, kljub nižjim koncentracijam obeh vitaminov.
24
V primerjavi s placebom je vzorec izkazoval zmanjšano izražanje p53, kar lahko kaže na zmanjšanje oksidativnega stresa in boljšo zaščito DNA.
A topical
Vzorec je v primerjavi s placebom varoval kožo pred fotopoškodbami nastalimi zaradi UV sevanja. Zavira vnetne procese in imunosupresijo.
Photoprotection by
Vitamina C in E oba ščitita pred lipidno peroksidacijo, citotoksičnostjo ter apopoptozo celic.
25
Članke kliničnih študij smo razdelili v različne skupine glede na to, na kakšnem modelu so bile opravljene študije. Razdelili smo jih na klinične študije opravljane na in vivo človeški koži, in vivo živalski koži, ex vivo človeški in ex vivo živalski koži. Zanimalo nas je, ali se rezultati glede na uporabljen model razlikujejo.
4.4 Klinične študije na in vivo človeški koži:
Od desetih pregledanih kliničnih študij so v štirih študijah preiskovali vpliv vitaminov C in E in vivo. J. Aguilera in sodelavci so preverjali, kako kombinacija vitaminov C in E vpliva na pojav eritema ob nanosu pred ali po izpostavitvi UV sevanju. Testirali so, kako se z nanosom vzorcev spreminja MED. Na koži 20 prostovoljcev so preiskovali tri testirana področja. Na prvo območje niso nanesli ničesar, na drugo so nanesli samo mazilno podlago, na tretje pa mazilno podlago s kombinacijo 5 % vitamina C ter 2,5 % vitamina E. Nato so preiskovane dele kože izpostavili UV sevanju in čez 24 ur ovrednotili stanje eritema in
Vzorec s kombinacijo vitaminov C in E (stabiliziran s ferulno kislino) učinkoviteje varuje pred eritemom, ki je nastal zaradi UV sevanja, kot vzorci z ubikinonom, idebenonom in kinetinom.
Protective effects of
a topical prevelikim izražanjem p53 in zmanjšanjem števila Langerhansovih celic CD1a+.
26
pomembnih razlik, deli kože z vitaminoma C in E pa so izkazovali MED višjo za 36,9 %.
Poskus so ponovili, vendar s to razliko, da so kožo najprej izpostavili UV sevanju, nato nanesli testirane vzorce in po 24 urah ovrednotili eritem in izračunali MED. Tudi v tem primeru med netretiranimi deli in deli z nanešeno mazilno podlago ni bilo razlik, deli tretirani z mazilno podlago in vitaminoma pa so izkazovali MED povišano za 19,8 %. Z rezultati študije so avtorji zaključili, da kombinacija vitaminov C in E učinkovito ščiti kožo pred eritemom in poškodbami ki bi nastale zaradi UV sevanja (21).
J.C. Murray je v sklopu dveh študij s sodelavci proučeval na trgu dostopen izdelek z vitaminoma C in E, ki sta stabilizirana s ferulno kislino. Zanimal jih je predvsem vpliv izdelka na nastanek mutacij DNA in povezav z rakavimi spremembami na koži in princip ščitenja kože ob izpostavitvi UV sevanju. Na hrbtno kožo prostovoljcev so 4 dni zapored nanašali placebo in vzorec s 15 % L-askorbinske kisline, 1 % -tokoferola ter 0,5 % trans-ferulne kisline. Na četrti dan so tretirano kožo izpostavili UV sevanju z močjo 2-10 MED, dan kasneje pa so kožo analizirali. Preverili so stanje eritema, s pomočjo biopsije kože so preverili tudi število poškodovanih celic, nastanek timinskih dimerov in izražanje gena p53.
Študiji sta pokazali, da se je manjši eritem na koži tretirani z vzorcem pokazal šele pri štirikratni MED. Pri šestkratni MED je bil delež poškodovanih celic za trikrat manjši v primerjavi s placebom. Do dvakratne MED je bila koža skoraj v celoti zaščitena pred nastankom timinskih dimerov. Prav tako je vzorec do dvakratne MED skoraj v celoti ščitil kožo pred izražanjem gena p53. Zmanjšalo se je izražanje imunosupresivnih citokinov v koži, kot so interlevkin 1 (IL-1), TNF-(), pa tudi nastajanje vnetnih procesov (19, 20).
Y. Wu in sodelavci so preučevali učinek kombinacije 15 % L-askorbinske kisline, 1 % -tokoferola ter 0,5 % trans-ferulne kisline na akutne poškodbe, ki nastanejo po UV sevanju.
12 prostovoljk je 4 dni zapored nanašalo formulacijo in placebo vzorec, na četrti dan pa so kožo izpostavili UV sevanju z močjo petkratne MED. Po 24 urah so začeli z analizami, preverili so stanje eritema, naredili pa so tudi biopsijo kože. V primerjavi s placebom je vzorec pri petkratni MED ščitil pred poškodbami celic, tvorbo timinskih dimerov, previsokim izražanjem gena p53 in znižanjem izražanja CD1a+ Langerhansovih celic (29).
V vseh vključenih kliničnih študijah so preverili vpliv vitaminov C in E na nastanek eritema ob nanosu vzorcev pred izpostavitvi UV sevanju. Prva študija (21) se od drugih treh razlikuje po tem, da so vzorec nanesli le enkrat, pri ostalih treh študijah (25,26,29) pa so vzorec nanašali štiri dni zaporedoma. Avtorji so zaključili, da uporaba kombinacije vitaminov pred
27
izpostavitvijo UV sevanju učinkovito preprečuje nastajanja eritema tudi pri višjih dozah MED. Kot vidimo na sliki 7 prva študija J. Aguilere (21) navaja 36,9 % povišanje doze MED, drugi študiji J.C. Murraya (25,26) štirikrat višji MED, pri četrti študiji J. Wuja (29) pa opisujejo eritem šele pri petkratni MED. Opazimo razlike med učinkovitostjo nanešenih vzorcev, ki pa jih lahko razložimo, če pogledamo sestavo ter čas nanašanja vzorcev.
Učinkovitost vzorca iz članka J. Aguilere je nekoliko manjša, saj so v študiji uporabili precej nižjo koncentracijo vitamina C – le 5%, v primerjavi s 15% koncentracijo pri ostalih treh študijah. Prav tako so formulacijo nanesli na kožo le enkrat, medtem ko so pri drugih študijah formulacijo nanašali več dni zapored (21,25,26,29).
Slika 7: Pregled povišanja MED glede na posamezno objavo.
Pri prvi študiji preverijo še učinkovitost nanosa vzorca po izpostavitvi UV sevanju, medtem ko se ostale tri študije osredotočajo na pregled nastanka timinskih dimerov, izražanje gena p53 in imunosupresivnih citokinov. Ob upoštevanju različnih koncentracij in različno dolgem nanašanju vzorcev so rezultati preprečevanja nastajanja eritema med seboj primerljivi (21,25,26,29).
28
4.5 In vivo živalska koža
V treh študijah so avtorji študij preizkušali delovanje vitaminov C in E na prašičji in mišji koži.
J. Lin in sodelavci so se spraševali, ali je kombinacija vitaminov C in E učinkovitejša kot vsak vitamin posebej. Na kožo prašičev so 4 dni nanašali placebo, vzorec s 15 % L-askorbinsko kislino, vzorec z 1 % -tokoferolom in vzorec s kombinacijo 15 % L-askorbinske kisline in 1 % -tokoferola. Nato so kožo izpostavili UV sevanju od enkratne do petkratne MED. Peti dan so analizirali nivo zaščite, ki ga je nudil vzorec, stanje eritema, delež poškodovanih celic in nastanek timinskih dimerov. Rezultati študije so pokazali, da je bil pri vseh merjenih parametrih najuspešnejši vzorec prav kombinacija obeh vitaminov.
Kombinacija je nudila štirikratno zaščito pred poškodbami, vsak od vitaminov posebej pa je nudil dvakratno zaščito. V študiji so ugotovili, da je kombinacija vitaminov skoraj v celoti preprečila tvorbo timinskih dimerov (20).
W. C. Quevedo jr in sodelavci se spraševali, kako dobro kombinacija vitaminov C in E ščiti kožo pred eritemom, proliferacijo melanocitov in melanogenezo. Na 8 tednov stare miši so 15 dni aplicirali placebo vzorec (mazilno podlago) in vzorec z 10 % vitaminom C in 5 % vitaminom E. 30 min po aplikaciji vzorcev so miši izpostavili UV sevanju, ki je povzročilo od enkratno do trikratno MED. Na drugo skupino miši pa so vzorce nanesli pred in po izpostavitvi UV sevanju. Za kontrolo so miši prav tako 15 dni izpostavljali UV sevanju, vendar na njihovo kožo niso nanesli nobenih preparatov. Zaključili so, da kombinacija vitaminov C in E zmanjša pigmentacijo kože za 70‒80 %, ki bi sicer nastala po izpostavitvi UV žarkom, saj zmanjša stimulacijo melanogeneze. Bolj učinkovit je bil nanos pred izpostavitvijo UV sevanju. V obeh primerih se je znižala tudi proliferacija melanocitov, vendar je bila druga skupina z dvema nanosoma pri tem še uspešnejša (22).
V eni od študij so J.A. Tournas in sodelavci spremljali učinkovitost kombinacije ubikinona, idebenona in kinetina in jo primerjali z učinkovitostjo kombinacije vitaminov C, E in ferulne kisline. 4 dni so na prašičjo kožo nanašali vzorca, nato pa so kožo obsevali z UV sevanjem z močjo od enkratne do petkratne MED. Merili so predvsem stanje eritema, pa tudi število poškodovanih celic. Študija je pokazala, da pri vzorcu vitaminov C in E in ferulne kisline eritem ne nastane do petkratne MED na koži, medtem ko pri vseh ostalih vzorcih opazimo