• Rezultati Niso Bili Najdeni

Od vseh anketirancev, ki so anketo v celoti izpolnili (143; v nadaljevanju anketiranci), jih je 50 % dokončalo samo I. stopnjo študija, 50 % pa jih je končalo tudi II. stopnjo (MA GIG.). 54 anketirancev je dokončalo visokošolski strokovni študij (TUN), od teh jih je 5 nadaljevalo študij na drugi stopnji (MA GIG). 32 anketirancev je dokončalo prvostopenjski univerzitetni študij (BA GIG), od teh pa jih je 9 nadaljevalo študij na drugi stopnji (MA GIG). Število anketirancev, ki so končali magistrski študij Geodezija in geoinformatika (MA GIG) je 71, kar pa ne pomeni, da so ti študentje prišli iz drugih študijskih programov. Bolj verjetno je, da v anketi zgolj niso označili prve stopnje študija kot končane.

(Grafikon 1). Študij smeri TUN med anketiranci je v povprečju trajal 4,8 let, študij smeri BA GIG pa 3,9 let, študij smeri MA GIG. (skupaj s prvo stopnjo) pa 7,1 let.

Grafikon 1: Razporeditev anketirancev po vrsti zaključenega študija

Večina (67 %) študentov, ki so končali študij, se je na področju študija tudi zaposlila, 18 % pa se jih je zaposlilo na drugem področju. 3 % anketiranih je brezposelnih in išče službo na področju študija, 12 % pa jih je izbralo odgovor 'drugo'. Od vseh, ki so se po končanem študiju zaposlili na področju študija (94 anketirancev) se jih je 83 zaposlilo v Sloveniji, od teh se je 1 kasneje zaposlil v tujini (Anglija). 9 se jih je po končanem študiju zaposlilo v tujini (2 na Hrvaškem, 1 v Avstriji, 1 v Nemčiji, 4 v Švici, 1 v Kanadi in 2 v Avstraliji) od teh sta se 2 kasneje vrnila v Slovenijo (1 iz Avstrije in 1 iz Švice) (Grafikon 2).

TUN 34%

BA GIG 16%

MA GIG 50%

Grafikon 2: Področje zaposlitve po zaključenem študiju

Podatke o zaposlitvi po končanem študiju smo združili s podatki o smeri in stopnji končanega študija in tako dobil rezultate o zaposlitvi po končanem študiju za vsako skupino anketirancev (TUN, BA GIG in MA GIG) posebej (Grafikon 3, Grafikon 4, Grafikon 5).

  Grafikon 3: Področje zaposlitve po zaključenem študiju – TUN

0

  Grafikon 4: Področje zaposlitve po zaključenem študiju - BA GIG

  Grafikon 5: Področje zaposlitve po zaključenem študiju - MA GIG

 

Anketirance, ki so na vprašanje o zaposlitvi po končanem študiju odgovorili, da trenutno niso zaposleni na področju končanega študija oz. so brezposelni, ampak bi se radi zaposlili na področju končanega študija smo vprašali, v kateri državi bi želeli delati na področju končanega študija. 11 jih je odgovorilo, da bi najraje delali v Sloveniji, enemu anketirancu pa država zaposlitve ni pomembna.

0 1 2 3 4 5 6 7 8

Področju študija Drugem področju Brezposelni Drugo Razmišljam o zaposlitvi na področju študija Ne razmišljam o zaposlitvi na področju študija Nič več zaposlen

Še vedno zaposlen

0 10 20 30 40 50 60

Področju študija Drugem področju Brezposelni Drugo Še vedno zaposlen

Nič več zaposlen

Ne razmišljam o zaposlitvi na področju študija Razmišljam o zaposlitvi na področju študija

Sledeča vprašanja smo zastavljali le anketirancem, ki so nam s predhodnimi odgovori sporočili, da so oz. so bili zaposleni na področju zaključenega študija.

Pri vprašanju 'Koliko časa po zaključenem študiju ste iskali prvo zaposlitev v stroki?' jih je 62 % odgovorilo, da so zaposlitev dobili takoj po zaključku študija, 12 % jih je zaposlitev dobilo pol leta po zaključku študija, 7 % pa po enem letu. 19 % jih je izbralo odgovor več in so zraven dopisali opombo.

Velika večina (16 od 18 anketirancev, ki so izbrali ta odgovor) jih je dopisalo, da so zaposlitev dobili že pred koncem študija oz. da so se najprej zaposlili kot študentje in po določenem času dobili redno zaposlitev, zato smo teh 16 odgovorov priključili k 1. odgovoru (zaposlitev sem dobil takoj). En odgovor je imel opombo 'skoraj 2 leti' in eden 'po treh mesecih' (Grafikon 6).

  Grafikon 6: Čas od dokončanja študija do prve zaposlitve v stroki

 

Grafikon 7 prikazuje tip zaposlitvene organizacije, pri čemer so anketiranci lahko izbirali med zaposlitvijo v lokalni javni službi (občina, javna uprava, občinsko podjetje), v zasebnem geodetskem podjetju (primarna dejavnost geodezija), v drugem zasebnem podjetju (primarna dejavnost ni geodezija) ter kot samostojni podjetnik. Večina anketirancev (72 %) jih je zaposlenih v zasebnem geodetskem podjetju, noben od anketirancev pa ni lastnik podjetja v katerem je zaposlen.

Takoj 79%

Pol leta po  zaključenem 

študiju 12%

Eno leto po  zaključenem 

študiju 7%

Več kot eno leto 2%

  Grafikon 7: Tip podjetja, v katerem so zaposleni anketiranci

 

Pri vprašanju 'Katera področja geodezije je zajemalo oz. zajema vaše delo?' je bilo možno hkrati izbrati več odgovorov. V grafikonu 8 je predstavljeno koliko odstotkov vprašanih je izbralo posamezno področje geodezije.

  Grafikon 8: Področja geodezije, na katerih delajo anketiranci

V lokalni javni  službi (občina,  javna občinska 

podjetja) 1%

V zasebnem  geodetskem 

podjetju 72%

V drugem  zasebnem  podjetju 

27%

Sem lastnik  podjetja (npr. 

s.p.) 0%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

V nadaljevanju ankete smo anketirance glede na prej izbrana področja zaključenega študija spraševali kolikšen delež dela na njihovem delovnem mestu izhaja iz posameznega področja (Grafikon 9).

Anketiranci z zaključeno 1. stopnjo visokošolskega študija (TUN) so ocenili, da največ dela, ki ga opravljajo na delovnem mestu pripada področju zemljiškega katastra in katastra stavb (26 %), malenkost manj inženirski geodeziji (25 %), še manj pa upravljanju nepremičnin (16 %) in geodetski izmeri za namen projektiranja (11 %). Za ostala področja so ocenili, da pripadajo manj kot 10 % dela na delovnem mestu, med njimi tudi področju prostorskega načrtovanja (4 %).

Anketiranci z zaključeno 1. stopnjo univerzitetnega študija (BA GIG) so ocenili, da večina dela pripada področju zemljiškega katastra in katastra stavb (54 %), precej manj pa področju inženirske geodezije (16 %) in področju geodetske izmere za namen projektiranja (15 %). Za ostala področja so ocenili, da pripadajo manj kot 10 % dela na delovnem mestu, področju upravljanja nepremičnin in prostorskega načrtovanja so namenili 0 %.

Anketiranci z zaključeno 2. stopnjo študija (MA GIG) so ocenili, da največ dela pripada področju zemljiškega katastra in katastra stavb (30 %), manj pa področju inženirske geodezije (17 %) in

področju geoinformatike in prostorskih analiz (14 %). Za ostala področja so ocenili, da pripadajo manj kot 10 % dela na delovnem mestu, med njimi tudi področju prostorskega načrtovanja (3 %).

Iz rezultatov lahko vidimo, da ne glede na stopnjo in smer dokončanega študija največ dela na

delovnem mestu pripada področju zemljiškega katastra in katastra stavb, najbolj pa to področje izstopa pri anketirancih z zaključeno 1. stopnjo univerzitetnega študija (BA GIG). Na drugem mestu je, ne glede na stopnjo in smer zaključenega študija, inženirska geodezija, ki pa je pri anketirancih z zaključeno 1. stopnjo visokošolskega študija (TUN) najbolj izenačena z zemljiškim katastrom in katastrom stavb.

  Grafikon 9: Delež dela iz posameznih področij geodezije na delovnem mestu anketirancev

0 10 20 30 40 50 60

Inženirska geodezija Zemljiški kataster in kataster stavb Upravljanje in evidentiranje gospodarske javne infrastrukture Geodetska izmera za namene projektiranja (geodetski načrti) Upravljanje nepremičnin (vrednotenje, posredovanje) Prostorsko načrtovanje Geoinformatika, prostorske analize Fotogrametrija Daljinsko zaznavanje Kartografija

TUN BA GIG MA GIG

Na grafikonu 10 je prikazano število anketirancev katerih delo na delovnem mestu izhaja samo iz enega od področij geodezije. Razvidno je, da močno izstopa področje zemljiškega katastra in katastra stavb. Zanimivo pa je tudi, da je kar 7 od 10 anketirancev, ki so odgovorili, da njihovo delo na delovnem mestu 100 % izhaja iz področja zemljiškega katastra in katastra stavb iz skupine anketirancev, ki so zaključili 2. stopnjo študija (MA GIG).

  Grafikon 10: Število anketirancev, ki delajo le na enem področju geodezije

 

Pri naslednjem vprašanju smo anketirance spraševali kolikšen delež znanja, ki ga pri delu na delovnem mestu potrebujejo na posameznem področju, so pridobili tekom študija in rezultate predstavili v grafikonu 11. Razvidno je, da najbolj izstopa področje kartografije, za katerega so anketiranci v povprečju ocenili, da tekom študija pridobijo kar 74 % potrebnega znanja. Za področje zemljiškega katastra in katastra stavb so anketiranci v povprečju ocenili, da izmed vseh področij najmanj znanja (34 %) pridobijo v času študija. Ostala področja so med seboj relativno zelo izenačena z oceno med 43 % do 58 % pridobljenega znanja. Za področje prostorskega načrtovanja so anketiranci ocenili, da tekom študija pridobijo 46 % potrebnega znanja.

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Inženirska geodezija Zemljiški kataster in kataster stavb Upravljanje in evidentiranje gospodarske javne infrastrukture Geodetska izmera za namene projektiranja (geodetski načrti) Upravljanje nepremičnin (vrednotenje, posredovanje) Prostorsko načrtovanje Geoinformatika, prostorske analize Fotogrametrija Daljinsko zaznavanje Kartografija

  Grafikon 11: Delež potrebnega znanja, pridobljenega tekom študija – povprečje glede na odgovore anketirancev  

Podatke o potrebnem znanju pridobljenega tekom študija smo združili s podatki o stopnji zaključenega študija. Rezultati so pokazali, da študentje, ki so zaključili 1. stopnjo visokošolskega študija (TUN) ne pridobijo toliko potrebnega znanja iz področij inženirske geodezije, fotogrametrije in kartografije kot študentje iz ostalih dveh programov, medtem ko na vseh ostalih področjih v količini potrebnega prejetega znanja tekom študija prednjačijo pred študenti ostalih dveh programov. Študentje BA GIG so v primerjavi z ostalima študijskima programoma največ potrebnega znanja pridobili na področju inženirske geodezije, najmanj pa na področjih zemljiškega katastra, upravljanja in evidentiranja GJI, geoinformatike in prostorskih analiz, daljinskega zaznavanja in kartografije. Študenti MA GIG so ocenili, da so na področjih kartografije in fotogrametrije v času študija prejeli vse potrebno zanje, ki ga potrebujejo na delovnem mestu. V primerjavi z ostalima dvema študijskima programoma pa so

najmanj potrebnega znanja pridobili na področju geodetske izmere, upravljanju nepremičnin in

prostorskega načrtovanja. Kjer so rezultati posameznih študijskih programov na posameznih področjih enaki 0 % pomeni, da noben od študentov tega študijskega programa ni navedel, da na delovnem mestu dela na tem področju geodezije (Grafikon 12).

 

0 10 20 30 40 50 60 70 80

Inženirska geodezija Zemljiški kataster in kataster stavb Upravljanje in evidentiranje gospodarske javne infrastrukture Geodetska izmera za namene projektiranja (geodetski načrti) Upravljanje nepremičnin (vrednotenje, posredovanje) Prostorsko načrtovanje Geoinformatika, prostorske analize Fotogrametrija Daljinsko zaznavanje Kartografija

  Grafikon 12: Delež potrebnega znanja, pridobljenega tekom študija - po študijskih programih

 

Ker smo v diplomski nalogi želeli izpostaviti tudi področje prostorskega načrtovanja, smo

anketirancem, ki so med področji njihovega dela na delovnem mestu izbrali področje prostorskega načrtovanje (8 anketirancev), zastavili dodatno vprašanje. V njem so izbrali podrobnejša področja dela na katerih delujejo znotraj področja prostorskega načrtovanja (Grafikon 13).

Največji delež med področji dela znotraj področja prostorskega načrtovanja so anketiranci dodelili delu z GIS orodji, sledi pa komunikacija s strankami, deležniki in javnostjo. Kot področje dela, ki ga na svojem delovnem mestu sploh ne opravljajo, pa so izbrali področje priprave prostorskih aktov vseh vrst. Dva anketiranca sta izbrala tudi odgovor 'Drugo', kjer sta dopisala, da je področje, na katerem delata tudi 'priprava metodologij' in 'analiza zakonov ter aktov in specifikacija programskih rešitev za le-te'.

0 20 40 60 80 100

Inženirska geodezija Zemljiški kataster in kataster stavb Upravljanje in evidentiranje gospodarske javne infrastrukture Geodetska izmera za namene projektiranja (geodetski načrti) Upravljanje nepremičnin (vrednotenje, posredovanje) Prostorsko načrtovanje Geoinformatika, prostorske analize Fotogrametrija Daljinsko zaznavanje Kartografija

TUN BA GIG MA GIG

  Grafikon 13: Podrobnejša področja dela znotraj področja prostorskega načrtovanja

 

Anketirance, ki pri vprašanju o področjih njihovega dela na delovnem mestu niso izbrali področja prostorskega načrtovanja, torej tiste, ki ne delajo na področju prostorskega načrtovanja smo vprašali v kolikšni meri se strinjajo z navedenimi trditvami (Preglednica 1).

Kot zadnja med trditvami je bilo podano prazno okno, v katerega so anketiranci lahko dodali svojo trditev. En anketiranec je to možnost tudi izkoristil in kot svojo trditev navedel: 'Prostorskemu načrtovanju je posvečena prevelika pozornost glede na dejansko izvajanje v praksi v okviru geodetskega poklica'.

Izdelava  prostorskih analiz

13% Priprava  strokovnih podlag 

za pripravo  prostorskih aktov

14%

Vzdrževanje  nepremičninskih 

evidenc 14%

Priprava  prostorskih aktov 

vseh vrst 0%

Komunikacija s  strankami, 

deležniki,  javnostjo

23%

GIS orodja 27%

Drugo 9%

   Sploh se ne 

Se strinjam  Popolnoma  se strinjam  Potrebujem poznavanje vsebin v 

občinskih planskih aktih  5%  9%  21%  39%  26% 

Potrebujem poznavanje vsebin  tudi v državnih in regionalnih 

planskih dokumentih  9%  15%  25%  35%  15% 

Potrebujem poznavanje  prostorske zakonodaje (Zurep‐2 

in ostalih podzakonskih aktov)  5%  11%  25%  36%  23% 

Potrebujem razumevanje 

Preglednica 1: Mnenje anketirancev glede vsebin prostorskega načrtovanja  

Anketirance, ki so se po zaključku študija zaposlili na področju zaključenega študija, a na tem področju ne delajo več, ter anketirance, ki se po zaključenem študiju niso zaposlili na področju

zaključenega študija in tudi ne razmišljajo, da bi se na tem področju kdaj zaposlili smo vprašali, kakšni so razlogi, da niso zaposleni na področju zaključenega študija. V največ primerih (29 %) se jim je slučajno odprla druga možnost in so se zato raje zaposlili izven področja zaključenega študija.

Nekoliko manj, pa vseeno 20 % jih je odgovorilo, da se jim zdi plača za delo na področju zaključenega študija prenizka. 19 % vprašanih ni dobilo službe na tem področju, 15 % pa jih področje ne privlači.

10 % jih je že v času študija razmišljalo, da se bodo zaposlili na drugih področjih, 7 % pa jih je kot razlog navedlo težke delovne pogoje, ki spremljajo delo na področju zaključenega študija (Grafikon 14).

  Grafikon 14: Razlogi za zaposlitev izven področja zaključenega študija

 

Anketirance, ki se po zaključku študija niso zaposlili na področju zaključenega študija, ampak bi v prihodnje želeli delati na tem področju ter anketirance, ki so brezposelni in iščejo službo na področju zaključenega študija smo vprašali, zakaj si želijo delati na področju zaključenega študija. Večina (57 %) jih področje dela še vedno privlači, 22 % vprašanih se jim zdi delo na področju zaključenega študija boljše/zanimivejše od tega, ki so ga oz. ga trenutno opravljajo. Po en vprašan (7 %) pa so odgovorili z odgovori: boljša plača, boljši delovni pogoji ter drugo (Grafikon 15).

  Grafikon 15: Razlogi za željo po zaposlitvi na področju zaključenega študija

Prenizka plača

Iste anketirance smo za tem vprašali na katerem področju zaključenega študija bi želeli delati (Grafikon 16). Največ (23 %) jih želi delati na področju upravljanja nepremičnin (vrednotenje, posredovanje). 15 % vprašanih želi delati na področju prostorskega načrtovanja in na področju upravljanja in evidentiranja gospodarske javne infrastrukture. 12 % jih je kot najbolj zaželeno področje dela izbralo geoinformatiko ter prostorske analize, 11 % pa zemljiški kataster in kataster stavb. Področja fotogrametrije, kartografije in inženirske geodezije jih je izbralo 4 %, noben od vprašanih pa si ne želi delati na področju daljinskega zaznavanja. 4 % vprašanih je vseeno, na katerem področju bi delali.

  Grafikon 16: Želeno področje zaposlitve

 

Iste anketirance smo vprašali še, v kakšnem tipu podjetja si želijo delati (Grafikon 17). Največ (27 %) si jih želi delati v lokalni javni službi (občina, javna občinska podjetja).Vsak od naslednjih tipov podjetij je izbralo 23 % vprašanih: v državni javni službi, v zasebnem geodetskem podjetju ter v drugem zasebnem podjetju, 4 % pa bi radi postali zasebni podjetniki.

Inženirska 

  Grafikon 17: Želen tip podjetja zaposlitve

V naslednjem vprašanju smo vse anketirance vprašali, ali bi ponovno izbrali katero izmed smeri študija na Oddelku za geodezijo (Grafikon 18). Večina (55 %) bi ponovno izbrali katero izmed smeri študija na Oddelku za geodezijo, 27 % bi raje študirali kaj drugega, 18 % vprašanih pa ne ve, ali bi še enkrat izbrali katero izmed smeri študija na Oddelku za geodezijo ali bi raje študirali kaj drugega.

  Grafikon 18: Ali bi ponovno izbrali katero izmed smeri študija na Oddelku za Geodezijo?

Anketirance, ki so na vprašanje ali bi za študij ponovno izbrali katero od smeri iz Oddelka za geodezijo odgovorili z da, smo vprašali, ali bi ponovno izbrali isto smer študija, ali bi raje izbrali katero drugo smer iz Oddelka za geodezijo (Grafikon 19). Velika večina (92%) jih je odgovorila, da bi ponovno izbrala isto smer študija.

V državni javni 

  Grafikon 19: Ali bi izbrali isti študijski program?

 

Tiste, ki so odgovorili, da bi izbrali drug študijski program smo vprašali, katerega bi izbrali (Grafikon 20). 50 % bi jih izbralo BA GIG, 40 % MA GIG, 10 % TUN, noben od vprašanih pa se ne bi odločil za študij prostorskega načrtovanja na 2. stopnji.

  Grafikon 20: Kater študijski program bi izbrali?

Tiste, ki so vprašanju ali bi ponovno izbrali katero od smeri študija na Oddelku za geodezijo odgovorili, da bi raje izbrali kakšno drugo smer študija smo vprašali, kakšni so razlogi, da ne bi ponovno izbrali katere izmed smeri študija na Oddelku za geodezijo (Grafikon 21). Največ (53 %) jih je odgovorilo, da so ugotovili, da jih bolj zanimajo druga področja. Na drugem mestu z 20 % je odgovor, da študij in poklic nista prepoznana v družbi. 14 % jih je odgovorilo, da vsebina študija ne zadostuje potrebam delovnega mesta, 5 % pa da je študij prezahteven. 8 % jih je izbralo odgovor 'Drugo'. Ker je bilo zraven tega odgovora okno, kjer so anketiranci, ki so izbrali ta odgovor lahko dopisali svoj komentar, smo dobili naslednjih nekaj zanimivih komentarjev:

Izbral bi isti  študijski  program

92%

Izbral bi drug  študijski  program

8%

TUN

10% BA GIG

50%

MA GIG 40%

MA PN 0%

'Z vsebino študija, ki ne zadostuje potrebam delovnega mesta na področje zemljiškega katastra.

Nasprotno pa me je navdušila geoinformatika, ki jo pravzaprav lahko uporabimo na vsakem koraku.' 'Geodezijo v teku študija spoznamo kot neko ekzaktno vedo/stroko (in prav je tako!), medtem ko je v praksi ekzaktnosti (natančnosti, zanesljivosti pri delu) vedno manj. Hitrost pri delu in s tem

(namerna?) površnost sta prepogosto v nasprotju z vrlinami, ki jih pridobimo na študiju.' 'Nisem človek za terensko delo.'

'Premalo praktičnega znanja in preveč teorije. V službi bi mi veliko bolj koristilo več praktičnih izkušenj iz študija.'

'Slabe zaposlitvene možnosti.'

  Grafikon 21: Razlogi za željo po izbiri drugega študijskega programa

Anketirance smo vprašali tudi, v katero starostno skupino spadajo (Grafikon 22). Največ (72 anketirancev) jih je izbralo starostno skupino 25 – 30 let, sledi starostna skupina 30 – 35 let (44 anketirancev), nato starostna skupina 20 – 25 let (22 anketirancev), najmanj pa jih je izbralo starostno skupino 35 – 40 let (5 anketirancev). Na anketo je odgovorilo malo več moških (52 %) kot žensk (48 %).

  Grafikon 22: Razdelitev anketirancev po starostnih skupinah

Ugotovil/a sem, 

20‐25 let 25‐30 let 30‐35 let 35‐40 let

5. PRIMERJAVA REZULTATOV ANKETE Z REZULTATI ANKETE PRED