Slika 37: Bioplastika iz agar agarja z obarvanimi volnenimi vlakni (osebni arhiv)
33
Slika 38: Bioplastika iz agar agarja z obarvanimi volnenimi vlakni (osebni arhiv) Slika 39: Bioplastika iz agar agarja z obarvanimi volnenimi vlakni (osebni arhiv) Slika 40: Bioplastika iz želatine z obarvanimi volnenimi vlakni (osebni arhiv)
Slika 41: Bioplastika iz agar agarja in pomarančnih olupkov (osebni arhiv) Slika 42: Bioplastika želatine in pomarančnih olupkov (osebni arhiv)
Slika 43: Bioplastika iz želatine s kurkumo, rdečo papriko in hibiskusom (osebni arhiv)
Slika 44: Bioplastika iz želatine z riževimi rezanci (osebni arhiv) Slika 45: Bioplastika iz želatine s tapiokinimi biseri (osebni arhiv)
Slika 46: Bioplastika iz želatine (osebni arhiv)
Slika 47: Penasta bioplastika iz želatine z dodanim milom (osebni arhiv) Slika 48: Penasta bioplastika iz želatine z dodanim milom (osebni arhiv)
Slika 49: Penasta bioplastika iz želatine z dodanim milom (osebni arhiv)
34
Slika 50: Bioplastika iz želatine z manj dodanega mila (osebni arhiv)
Slika 51: Vzorec mešanja prozorne in penaste bioplastike iz želatine z matcha prahom (osebni arhiv)
Slika 52: Vzorec mešanja prozorne in penaste bioplastike iz želatine z mleto kavo (osebni arhiv)
Slika 53: Bioplastika iz agar agarja in želatine s posušenimi redkvicami (osebni arhiv) Slika 54: Bioplastika iz želatine s posušenim korenjem (osebni arhiv)
Slika 55: Bioplastika iz želatine s posušenimi kumarami (osebni arhiv)
Slika 56: Bioplastika iz želatine s posušeno travo (osebni arhiv)
Slika 57: Bioplastika iz mešanice agar agarja in želatine s posušenimi rožami (osebni arhiv) Slika 58: Bioplastika iz želatine z rdečim zeljem (osebni arhiv)
Slika 59: Bioplastika iz želatine z gumijastimi bonboni (osebni arhiv) Slika 60: Bioplastika iz želatine pridobljene iz želatinastih bonbonov (osebni arhiv) Slika 61: Bioplastika iz želatine pridobljene iz želatinastih bonbonov (osebni arhiv)
35
3.4 Barvna paleta in vzorci
Na razvoj vzorcev in izbiro barvne palete kolekcije je vplivalo moje vsesplošno naveličanje monotonosti preteklega leta in hrepenenje po svežini, razigranosti ter živosti v tem letu.
Potreba udobja in stabilnosti iz leta 2020 se je prelevila v željo po pustolovščini, dinamičnosti in novem. To sem zaznala v svoji lastni potrebi po močnih, živih in barvitih barvnih tonih, razgibanih teksturah in nenavadnih kombinacijah le-teh. Inspiracija za barvno paleto kolekcije je bila tudi vračajoča se estetika poznih 90. in začetka 21. stoletja z intenzivnimi ter kontrastnimi barvnimi kombinacijami, igrivimi teksturami in svetlimi neonskimi barvami. V kolekciji tako prevladujejo živi barvni toni rdeče, modre, zelene in vijolične, ki se mešajo s temnejšimi toni enakih barvnih odtenkov ter svetlo sivo in fluorescentno rumeno barvo.
Slika 62: Inspirativni kolaž (osebni arhiv) Slika 63: Inspirativni kolaž (osebni arhiv)
Slika 64: Barvna paleta kolekcije (osebni arhiv)
36
Ker sem želela, da se razgibano in igrivo vzdušje odraža skozi same bioplastične materije ter da so te čim bolj likovno in estetsko zanimive, sem se odločila za razvoj vzorcev. Sprva sem si pomagala z risanjem in ustvarjanjem inspiracijskih kolažev, nato pa s kombiniranjem različnih bioplastičnih mas in kontrastnih odtenkov. V naslednjem koraku sem dodajala in med seboj mešala ostanke hrane ter druge elemente, katerih že sama oblika in barva sta pripomogli k dinamičnosti vzorca. Na to so vplivale tudi različne tehnike vlivanja, načini polaganja in rezanja hrane, mešanja transparentih z manj transparentnimi ter penastimi masami in teksture površin, na katero so bile bioplastike vlite. Za dodatno barvitost vzorcev sem integrirano hrano, kot so rezanci, zelje in tapiokini biseri, obarvala še z živilskimi barvili, koncentriranimi sokovi in začimbami. Nekatera živila so barvo čez čas spustila ali pa spremenila sama od sebe in nastale so pestre barvne nianse ter gradienti.
Ker sem vse materiale izdelovala sama v študentski sobi, kjer so določeni pogoji, je bilo veliko nepredvidljivih dejavnikov, ki so ravno tako vplivali na končni videz vzorcev. Eden takšnih je bila nenehno spreminjajoča se temperatura, zaradi katere se je bioplastika na določenih delih stopila, razlila ali skrčila. Prav tako je vlaga vplivala na to, da se na nekaterih predelih materiali med seboj niso sprijeli in nastali so prazni prostori v vzorcu. Ker pa se je bioplastika po ulitju kar nekaj dni sušila, so se včasih vanjo ujele tudi radovedne mušice in drugi insekti, ki mi jih žal ni uspelo odstraniti oziroma rešiti. Kljub temu sem nastale nepopolnosti med procesom sprejela kot sestavne dele vzorcev ali pa so te postale izhodišča za razvoj novih.
37
Slika 65: Kolaž izbranih vzorcev iz bioplastike (osebni arhiv)
38
3.5 Razvoj kolekcije
Razvoj kolekcije se je začel na podlagi ustvarjenih materialov in splošnega vzdušja, ki so ga ti zame ustvarjali. Bioplastika namreč že sama po sebi s svojo teksturo in videzom deluje nenavadno in malo neprijetno, z vkomponiranimi ostanki hrane pa že skoraj bizarno in absurdno. Želela sem, da končna podoba in silhueta dopolnjujeta to vzdušje, ki ga ti netipični materiali kreirajo. Spraševala sem se, kdo so bitja, ki si oblačila ustvarijo iz ostankov hrane.
Kdo so ta bitja prihodnosti, ki živijo v svetu, od katerega dobrine vzamejo, jih predelujejo, ponovno uporabljajo in vanj vračajo?
Slika 66: Inspirativni kolaž (osebni arhiv) Slika 67: Inspirativni kolaž (osebni arhiv)
Slika 68: Inspirativni kolaž (osebni arhiv)
39
Na podlagi te ideje futuristične rase sem se sprva oblikovanja silhuet lotila bolj eksperimentalno. S prekrivanjem obrazov, teksturiranjem kože, organskimi linijami in navideznim daljšanjem okončin sem skušala eliminirati tipične telesne karakteristike današnjega človeka. Po telesu sem naključno postavljala večje in manjše kose bioplastike, nekateri od teh so zaradi svoje organskosti že sami po sebi definirali različne silhuete. Še manjše kose, ki so nastajali kot ostanki v procesu izdelovanja večjih kosov ali pa se med izdelavo ponesrečili, pa sem kot magnete lepila po golem telesu in jih postavljala v različne kompozicije ter teksturne in barvne kombinacije.
Slika 69: Kolaž procesa razvoja kolekcije (osebni arhiv)
Slika 70: Kolaž procesa razvoja kolekcije (osebni arhiv)
40
Slika 71: Kolaž procesa razvoja kolekcije (osebni arhiv)
V nadaljevanju sem na telo polagala kose, katerih obliko oziroma kroj je že definirala podlaga, v/na katero so bili vliti. To so bili kosi, ki sem jih vlila na predpražnike in v podloge za v avto. Pri teh sem ugotovila, da lahko s svojo specifično formo ustvarjajo nove linije in zaključke silhuet, hkrati pa spominjajo na nekatere dele že ustaljenih oblačilnih kosov, kot so suknjič, krilo, plašč in hlače.
Slika 72: Kolaž procesa razvoja kolekcije (osebni arhiv)
41
Slika 73: Kolaž procesa razvoja kolekcije (osebni arhiv)
Med razvojem kolekcije sem raziskovala tudi odnosnost samih materialov enega do drugega in njihov odnos do telesa in kože. Preučevala sem, kako razmerje transparentnosti in netransparentnosti materiala vpliva na razmerje med odkritim in zakritim delom telesa ter kako bleščavost in matiranost določata končni videz posameznega kosa. Ugotavljala sem tudi, kakšno vlogo ima velikost raporta vzorca na večjih in manjših krojnih delih ter v kombinaciji z drugimi vzorci.
42
3.6 Line-up kolekcije
V končni kolekciji se klasični, nosljivi kosi oblačil dopolnjujejo z eksperimentalnimi in ustvarjajo preplet med čistimi linijami ter organskimi, spontanimi elementi.
Slika 74: Lineup kolekcije (osebni arhiv)
3.7 Modne in tehnične skice realiziranih silhuet
Kolekcijo sestavlja skupno 9 silhuet, od katerih sem realizirala dve.
Odločila sem se, da realiziram dve silhueti, v katerih se združujeta oblačilni in eksperimentalni kos. S tem sem želela na eni strani poskusiti nekaj alternativnega, po drugi pa vzorce ohraniti v preprostih silhuetah, na katerih najbolj zaživijo in pridejo do izraza. V procesu izdelovanja sem zaradi omejenosti kalupov bioplastiko začela vlivati na parket in druge večje podlage. Tako sem v krajšem časovnem obdobju dobila dovolj velike vzorce za večje krojne dele. Vseeno pa so te pogojevale končno velikost in mere oblačila.
43
Ker sem kolekcijo skušala ohranjati čim bolj trajnostno, brez dodatnih odpadkov in iz elementov, ki jih najdem doma, sta oba zgornja dela silhuet (suknjič in plašč) izdelana popolnoma iz bioplastike. Zašita sta z bombažnimi sukanci, ki so ostali neporabljeni pri prejšnjem projektu. Spodnja dela (oprijeta pajaca) pa sta v osnovi raztegljivi sintetični mreži, ki jo drugače uporabljamo za komarnike, na katero so prišiti bioplastični ostanki.
1. Silhueta
Slika 75: Modna skica 1. silhueta (osebni arhiv)
44
Slika 76: Tehnična skica 1. silhueta (osebni arhiv)
Material zgornjega dela prve silhuete je mešanica prozorne bioplastike iz želatine in agar agarja, v katerega so vkomponirani rdeče pobarvani ostanki tapiokinih biserov in zelja s penasto bioplastiko z dodanimi čija semeni. Rdeče pobarvano zelje v kombinaciji s tapiokinimi biseri v prozorni bioplastiki ustvarja manjši vzorec, ki se pojavlja čez celoten oblačilni kos. Tega presekajo naključne, vertikalne črte iz penaste bioplastike v fluorescentno rumeni in svetlo sivi barvi. Predstavljajo element, ki naredi oblačilo manj transparentno in veliko bolj kontrastno. Skupaj z rdečkastimi deli na prvi pogled spominja na žilavo, surovo meso. Po celotnem materialu je rahlo opazen relief krogcev, ki se je ustvaril ob ulitju na teksturirano podlago.
V silhueti je prisoten še en material, ki je prišit na spodnji oprijet pajac in je opazen na nogah, rokah vratu, obrazu in klobuku. Gre za penasto bioplastiko, fluorescentno rumene in svetlo sive barve, ki je vlita na posebno podlago iz kopalnice s specifično visokim reliefom. Tekstura, ki se ustvari, je podobna satovju in daje bioplastiki večjo prožnost. Po svojem videzu in obnašanju na telesu pa spominja na pletenino. Ta material sem tako namenoma uporabila na mestih, kot sta vrat in zapestje, kjer z gubanjem oponaša pletene kose oblačil. S tem sem
45
želela nakazati tudi na potencialen nadaljnji razvoj materiala v tej smeri. Vsi uporabljeni kosi te teksture so sicer ponesrečeni poizkusi, ki so nastali med procesom in sem jih nekako vseeno želela vključiti v končno kolekcijo. Silhueto na vrhu dopolnjuje še klobuk, ki je ravno tako oblikovan iz ponesrečenega poizkusa tega materiala. Ta poizkus se je namreč zaradi premajhne vsebnosti glicerola izkazal za manj fleksibilnega, zato pa s svojo togostjo dobro drži formo klobuka.
Slika 77: Material na spodnjem oblačilu in klobuku (osebni arhiv) Slika 78: Material zgornjega oblačila (osebni arhiv)
Slika 79: Kolaž procesa razvoja 1. silhuete (osebni arhiv)
46 2. Silhueta
Slika 80: Modna skica 2. silhueta (osebni arhiv)
Slika 81: Tehnična skica 2. silhueta (osebni arhiv)
47
Material zgornjega dela druge silhuete je bioplastika iz želatine in agar agarja z vkomponiranimi ostanki rdečega zelja in čija semeni. Rdeče zelje, ki se posuši vijolično, s čija semeni v fluorescentno rumeni barvi ustvarja kontrasten vzorec v večjem raportu. Kljub popolni zapolnjenosti površine z elementi hrane material povsod ostaja delno transparenten in gladek. Ker sem to bioplastiko vlila na podolgovat kos parketa z majhno širino, je sama podlaga pogojevala oblikovanje končnega oblačilnega kosa v dolg plašč, ki je brez rokavov.
Slika 82: Kolaž procesa razvoja 2. silhuete (osebni arhiv)
Spodnje oblačilo v silhueti je eksperimentalni kos iz ostankov bioplastike, ki so nastajali med procesom. Na elastično, mrežasto osnovo so prišiti manjši kosi naključnih organskih oblik iz različnih bioplastičnih mas, in sicer od prozorne bioplastike z modro in vijolično pobarvanim zeljem do fluorescentno rumene in penaste s čija semeni in rdečim zeljem.
48
Slika 83: Material zgornjega oblačila (osebni arhiv) Slika 84: Ostanki bioplastike na spodnjem oblačilu (osebni arhiv) Slika 85: Ostanki bioplastike na spodnjem oblačilu (osebni arhiv)
Čeprav sem narejene materiale v največji možni meri uporabila, mi je po koncu oblikovanja teh dveh silhuet vseeno ostalo nekaj odrezkov, ki so nastali pri rezanju krojnih delov. Te sem nato uredila po barvi in vsebini ter jih stopila in ponovno vlila na podlago. Tako sem tudi ostanke bioplastike, ki so sicer zelo majhni in neuporabni in bi jih v običajnem procesu zagotovo zavrgla, uporabila kot surovino za novo litje.
Slika 86: Kolaž ponovnega litja neporabljene bioplastike (osebni arhiv)
49
3.8 Fotografije kolekcije
Slika 87: Silhueta 1 (osebni arhiv)
Slika 88: Silhueta 2 (osebni arhiv)
50
Slika 89: Fotografija 1 (osebni arhiv)
51
Slika 90: Fotografija 2 (osebni arhiv)
52
Slika 91: Fotografija 3 (osebni arhiv)
53
Slika 92: Fotografija 4 (osebni arhiv)
54
Slika 93: Fotografija 5 (osebni arhiv)
55
Slika 94: Fotografija 6 (osebni arhiv)
56
Slika 95: Fotografija 7 (osebni arhiv)
57
Slika 96: Fotografija 8 (osebni arhiv)
58
4 RAZPRAVA IN REZULTATI
Rezultat mojega diplomskega dela je trajnostna kolekcija z naslovom Leftover. Začetne ideje za kolekcijo so nastajale med prvo karanteno zaradi pandemije koronavirusa leta 2020, ko je bila moja svoboda prvič zares omejena, življenje pa negotovo in izolirano. To je močno vplivalo na nadaljnji razvoj projekta.
Ugotovila sem, da lahko iz sestavin in s pripomočki, ki jih najdem doma, brez večjih stroškov ali napora ustvarim najrazličnejše bioplastične materiale, katerih lastnosti in sposobnosti so primerljive s konvencionalno plastiko. Ravno tako sem ugotovila, da takšni biomateriali ponujajo ogromno možnosti eksperimentiranja in nadaljnjega raziskovanja, hkrati pa iz njih lahko izdelam preproste, nosljive in kakovostne oblačilne kose, ki so po končani uporabi popolnoma biorazgradljivi.
V procesu snovanja samih biomaterialov sem spoznala, da lahko z zadostnim poznavanjem komponent v postopku izdelave z le-temi manipuliram in ustvarjam točno določene materiale in vzorce. Ravno tako lahko med procesom izdelave z uravnavanjem debeline in trdote materiala narekujem težavnost šivanja in poznejših obdelav, hkrati pa zaradi nepredvidljivosti te organske snovi in variiranja dejavnikov nikoli ne morem pričakovati ultimativnih rezultatov. Prav tako sem dognala, da lahko z dodajanjem določenih komponent v bioplastiko izboljšam nekatere njene pomembne karakteristike. Primer tega so pomarančni olupki, ki zaradi vsebnosti celuloze povečajo vodno in temperaturno odpornost materiala.
V procesu izdelave diplomskega dela sem se dobro poučila tudi o tem, da ima bioplastika tako prednosti in slabosti in jih je za uspešen razvoj in napredek na tem področju nujno treba upoštevati. Ustvarila sem oblačila, ki so biorazgradljiva in primerna za ponovno vlivanje, vendar se morejo za popolno razgradnjo ustrezno reciklirati. Razgradijo se v vodi, pod visokimi temperaturami ali v zemlji. K temu pripomorejo hitro vzkaljena čija semena, ki sem jih vkomponirala v vse oblačilne kose.
Med oblikovanjem končne kolekcije sem se naučila, da lahko abstraktno in eksperimentalno subtilno dopolnjujeta praktično in oblačilno ter da bioplastični materiali dobro delujejo v obeh vidikih oblikovanja. Spoznala sem, da lahko tudi z nekonvencionalnim pristopom, uporabo netipičnih materialov in elementov ter z improviziranjem v omejenih okoliščinah
59
dosegam želene vizualne podobe, kreiram nove estetike, ozaveščam in se hkrati umetniško izpopolnjujem.
60
5 ZAKLJUČEK
V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila problematiko plastike in mikroplastike ter kako modna industrija danes pripomore k tem težavam. Raziskovala sem temeljne stebre trajnostnega oblikovanja in uspešne prakse tega v modi. Povzela sem aktualni razvoj novih materialov in podrobneje predstavila koncept bioplastike kot alternative konvencionalni plastiki. Raziskovanje vrst, potencialov, slabosti in načinov uporabe bioplastike mi je pomagalo pri razvoju koncepta kolekcije, spoznavanje problematike odpadne hrane in njene vloge pri razvoju trajnostnih materialov pa pri zasnovi le-teh.
V praktičnem delu sem povzela celoten proces nastanka kolekcije Leftover. Predstavila sem razvoj biomaterialov iz želatine, agar agarja, ostankov hrane in drugih komponent. S pomočjo inspirativnih kolažev sem ustvarila barvno paleto in vzdušje kolekcije. Vzorce sem naredila sama, z vlivanjem bioplastike na različne teksturirane površine, ki sem jih našla doma. Oblikovanje silhuet kolekcije je definiral razvoj in eksperimentiranje z biomateriali. V zaključnem delu sem kolekcijo predstavila s pomočjo lookbooka.
Ob koncu diplomskega dela bi rada dodala, da sem se med izdelavo kolekcije veliko naučila o definiranju izhodišč, postavljanju konceptov in o prednostih interdisciplinarnega povezovanja znanosti z umetnostjo. Kljub prvotni absurdnosti in zahtevnosti koncepta – razvoj oblačil iz ostankov hrane – sem nad končnim rezultatom nadvse zadovoljna in se veselim nadaljnjega raziskovanja v tej smeri.
61
6 VIRI LITERATURE IN SLIKOVNEGA GRADIVA
1. PARKER, L. The world's plastic pollution crisis explained. V National Geographics [dostopno na daljavo]. Objavljeno 7. 6. 2019 [citirano 16. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.nationalgeographic.com/environment/article/plastic-pollution>.
2. MOMANI, B. Assessment of the impacts of bioplastics: energy usage, fossil fuel usage, pollution, health effects, effects on the food supply, and economic effects compared to petroleum based plastics. V An Interactive Qualifying Project Report [dostopno na daljavo] Faculty of the Worcester Polytechnic Institute. Objavljeno 16.
3. 2009 [citirano 16. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <
https://web.wpi.edu/Pubs/E-project/Available/E-project-031609-205515/unrestricted/bioplastics.pdf>.
3. PROSENC, F. Mikroplastika in trajnostni razvoj. V Pamfil [dostopno na daljavo].
Objavljeno 28. 4. 2020 [citirano 16. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.pamfil.si/clanki/2021/4/27/mikroplastika-in-trajnostni-razvoj>.
4. Fashion’s tiny hidden secret. V UN Environmental programme [dostopno na daljavo].
Objavljeno 13. 3. 2019 [citirano 17. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.unep.org/news-and-stories/story/fashions-tiny-hidden-secret>.
5. TOBIN, C. How plastic pollution is being woven into fast fashion culture. V New Security Beat [dostopno na daljavo]. Objavljeno 30. 7. 2020 [citirano 16. 5. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.newsecuritybeat.org/2020/07/plastic-pollution-woven-fast-fashion-culture-2/>.
6. MANSHOVEN, S., SMEETS, A., ARNOLD, M. in MORTENSEN, L. F. Plastic in textiles : potentials for circularity and reduced environmental and climate impacts. V Eionet Report - ETC/WMGE [dostopno na daljavo]. Objavljeno 28. 1. 2021 [citirano 18. 5.
2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<file:///C:/Users/Tanja/Downloads/ETC_2.1.2.2._plastic%20in%20textiles_final_edite d%20for%20website.pdf>.
7. TAITLER, R. Mass production in the fashion industry : How quantity outweighs quality and leads to waste and financial loss. V 3D Insider [dostopno na daljavo]. [citirano 20.
62
7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://3dinsider.optitex.com/fashion-quantity-outweighs-quality/>
8. A. S. H. Modna industrija najhujša onesnaževalka okolja. V Svet Kapitala [dostopno na daljavo]. Objavljeno 26. 10. 2019 [citirano 18. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://svetkapitala.delo.si/trendi/modna-industrija-najhujsa-onesnazevalka-okolja/>.
9. DE FALCO, F., DI PACE, E. in COCCA, M. The contribution of washing processes of synthetic clothes to microplastic pollution. Scientific Reports [dostopno na daljavo].
2019, vol. 9, no. 6633. Objavljeno 29. 4. 2019 [citirano 20. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.nature.com/articles/s41598-019-43023-x#citeas>.
10. DELISIO, E. R. Fast fashion giant moves away from plastic packaging. V TriplePundit [dostopno na daljavo]. Objavljeno 5. 1. 2021 [citirano 10. 6. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.triplepundit.com/story/2021/fast-fashion-plastic-packaging/709651>.
11. BROWN, H. Unpacking fashion’s packaging problem. V Drapers [dostopno na daljavo].
Objavljeno 4. 3. 2021 [citirano 16. 6. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.drapersonline.com/topics/sustainable-fashion/unpacking-fashions-packaging-problem>.
12. The four pillars of sustainability. V FutureLearn [dostopno na daljavo]. Objavljeno 2017 [citirano 19. 6. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.futurelearn.com/info/courses/sustainable-business/0/steps/78337>.
13. SHEN, D., RICHARDS, J. in LIU, F. Consumers' awarenes of sustainable fashion. The Marketing Managment Journal [dostopno na daljavo]. 2013, vol. 23, št. 2, str. 134-147. [citirano 20. 6. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<http://www.mmaglobal.org/publications/MMJ/MMJ-Issues/2013-Fall/MMJ-2013-Fall-Vol23-Issue2-Shen-Richards-Liu-pp134-147.pdf>.
14. Sustainability – What is it? : definition, principles and examples. V Youmatter [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 18. 6. 2021 [citirano 23. 6. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:< https://youmatter.world/en/definition/definitions-sustainability-definition-examples-principles/>.
63
15. JARVIE, M. E. Brundtland report. V Encyclopedia Britannica [dostopno na daljavo].
Objavljeno 20. 5. 2016 [citirano 20. 6. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.britannica.com/topic/Brundtland-Report>.
16. Trajnostna moda. V Wikipedia : the free encyclopedia [dostopno na daljavo].
Obnovljeno 15. 8. 2021 [citirano 15. 8. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://translate.google.com/translate?hl=sl&sl=en&u=https://en.wikipedia.org/wi ki/Sustainable_fashion&prev=search&pto=aue>.
17. RODRIGUES, L. Stella McCartney : sustainability and luxury : why taking the long view pays off. V Liliana Rodrigues [dostopno na daljavo]. Objavljeno 13. 8. 2019 [citirano 20. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://lilianarodrigues-pr.medium.com/stellamccartneysustainability-d6992c001ad2>.
18. Top 13 sustainable fashion designers making a change in 2021. V Motif [dostopno na daljavo]. [citirano 20. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://motif.org/news/top-sustainable-fashion-designers/>.
19. Trajnost. V Benedetti life [dostopno na daljavo]. [citirano 21. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.benedetti.life/sl/trajnost/>.
20. About. V Fashion revolution [dostopno na daljavo]. [citirano 21. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.fashionrevolution.org/about/>.
21. INDVIK, L. Sustainable materials are a vision of fashion’s future. V The Financial Times [dostopno na daljavo]. Objavljeno 3. 6. 2021 [citirano 29. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: < https://www.ft.com/content/ad2ac3ad-11ab-479c-a938-62dc5b4d777b>.
22. JONES, L. Six fashion materials that could help save the planet. V BBC earth [dostopno na daljavo]. [citirano 29. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.bbcearth.com/news/six-fashion-materials-that-could-help-save-the-planet>.
23. PINNOCK, O. 5 innovative fashion materials made from food by-products. V Forbes Magazine [dostopno na daljavo]. Objavljeno 23. 1. 2019 [citirano 1. 8. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.forbes.com/sites/oliviapinnock/2019/01/23/5-innovative-fashion-materials-made-from-food-byproducts/?sh=61835f215749>.
64
24. PRINCE, E. The most sustainable materials for clothing?. V Better World Apparel
24. PRINCE, E. The most sustainable materials for clothing?. V Better World Apparel