Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. 1
Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.
.
1 UVOD
Standardizacija popisov del vgradbeništvu predstavlja zelo pomemben proces, sajmora upoštevati vse standarde in tehnologije, predvsem pri opredelitvi materialov in kakovosti končnega izdelka.
Dandanes je zelo pomembno izdelati kakovosten in natančenpopis del, da bi se izognili
nesporazumom. Največji problem predstavljajo popisi del, ki niso standardizirani, saj niso enotni in medsebojno primerljivi. Tako pa lahko vsak izdelovalec popisov del za isto vrsto dela naredirazlično postavko ali pa vzame različno enoto. Za investitorje bi bilo precej lažje, če bi bile postavke
standardizirane, da bi jih lahko medsebojno primerjali.
V Sloveniji obstajajo standardizirani opisi del oziroma standardne postavke zgolj za področje cestogradnje, za visokogradnje pa jih ni. Krovska dela so zelo kompleksnainspecifična, saj se prepletajo s kleparskimiin tesarskimideli. Vsakizdelovalec popisovdelima različnepostavke za podobno delo.
Tondach ima popis del za svoje izdelke, s katerim si lahko samo pomagamo. V pomoč nam je lahko tudi cenik Obrtne zbornice Slovenije.
1.1 Cilj naloge
Glavni cilj diplomske naloge je predstaviti in opisati popise del za krovska dela, saj s standardizacijo popisov del že zelo zaostajamo za drugimi državami. Diplomska naloga predstavlja primer standardizacije popisa del za krovska dela. Upoštevana so izključno krovska dela in zaključki krovskih del, imenovana kleparska dela. Pri izdelavi primera standardizacije za krovska dela so bili upoštevani parametri, ki vplivajo na ceno. Osredotočili smo se na tip strehe, krovni material, vgradnjo/uporabo proizvoda, debelino proizvoda, zaključke proizvoda, opis zaključkov, barve proizvoda, proizvajalca, proizvod in opis proizvoda. Parametri se razlikujejo pri vsakem proizvajalcu posebej.
Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela.
Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.
.
OPIS SESTAVE STREH
Najvišji del stavb oziroma najvišje nadstropje predstavlja streha, ki je najbolj zunanje izpostavljen del zgradb. Vvečiniprimerovjeto viden del, zato je zelo pomemben tudi estetski vpliv na okolico. Streha varuje zgradbe pred padavinami (dež, sneg, toča, veter) ter pred vročino, mrazom, hrupom in ognjem.
Pred dežjem se streha zavaruje z neprepustnimi strešnimi površinami, ki morajo biti nagnjene proti zunanjim robovom zgradbe (žlebovom), tako da voda gravitacijsko odteče na površine izven območja zgradbe ali skozi odtoke v kanalizacijo. Za zaščito proti snegu je primernejša izgradnja bolj strmih streh z večjim naklonom, s čimer dosežemo, da sneg zdrsne s strehe, ali s pomočjo snegolovov, ki preprečujejo nenaden zdrs snega in enakomerno porazdelijo sneg. Zaradi različnega podnebja in vremenskih vplivov v Sloveniji so v vsaki regiji drugačni parametri za izgradnjo streh. [7]
V osnovi se strehe delijo na dva tipa: hladna in topla streha. Topla streha je neprezračevana − prehod toplote gre skozi strešino v okolico. Hladna streha je prezračevana streha z zračnim kanalom, kar je tudi glavna razlika med njima. [6]
Poševna streha
Poševna streha je nagnjena je pod določenim kotom, ki je odvisen od lokacije, krajinske arhitekture ter zahtev. Poznamo prezračevane in neprezračevane strehe. Glavna razlika med njima je, da ima prezračevana narejen zračni kanal, ki zagotovi zadosten pretok zraka med kritino in konstrukcijo strehe, predvsem v sušenju, hlajenju in možnosti odvoda kondenzirane vodne pare. [6]
Ravna streha
Ravne strehe se gradijo tam, kjer želimo raven zaključek objekta, ali pridobiti na višini etaže ali objekta.
Opisujemo jih kot večslojne konstrukcije, ki objekte ščitijo pred vdorom vode in zagotavljajo vodotesnost. V sestavi je večinoma tudi toplotna izolacija, v primeru samo balkona oziroma nadstrešnice pa je lahko izvedena brez. Naklon se giblje 0,5−5 %. [5]
Ločimo:
- pohodne, - nepohodne in - zelene strehe.
Glede na pozicijo toplotne izolacije ločimo:
- tople (neprezračevane) in - hladne (prezračevane) strehe.
Glede na pozicijo hidroizolacije pa ločimo:
- hidroizolacijo nad toplotno izolacijo,
- obrnjene (hidroizolacija se nahaja pod toplotno izolacijo) in - kombinirane (hidroizolacija med toplotno izolacijo).
Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. 3
Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.
.
Zračni kanal (običajno za ravno in poševno streho)
Zelo priporočljiva je vgradnja zračnega kanala, saj prezračuje, suši in hladi spodnjo stran kritine.
Potrebno je zagotoviti zadosten presek vstopa zraka v kapu in izstop zraka v slemenu. Pod kanalom se nahaja sekundarna kritina, ki prepušča vlago iz izolacije v zračni kanal in preprečuje vdor kondenza ter v primeru poškodbe kritine zavaruje pred vdorom vode. Obstajajo v obliki paropropustnih folij ali vodonepropustnih termoizolacijskih plošč. [6]
Toplotna izolacija
Vgradi se lahko nad, med ali pod škarniki. Pod sekundarno kritino sledi toplotna izolacija, katere naloga je zadrževanje toplote v zimskem času in zvočna izolativnost. V poletnem času pa preprečuje pregrevanje podstrehe. Uporabimo lahko veliko različnih materialov, kot so kamena volna, steklena volna, stiropor, lesena vlakna ali slama. [6]
Sekundarna kritina
Potrebno jo je vgraditi nad izolacijo. Vgradi se paropropustno folijo ali vodonepropustne izolacijske plošče, ki morajo biti med seboj zlepljene in nepredušne za vdor zraka. Naloga sekundarne kritine je preprečevanje vdora vode in zraka v izolacijo, kontrola prehoda vlage in toplote ter odvod kondenzirane vode na spodnji strani kritine. [6]
Na spodnji sliki je prerez poševne strehe z nekaterimi zgoraj opisanimi elementi.
Slika 1: Prerez poševne strehe [13]
Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. 4
Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.
.
Na spodnji sliki je prerez ravne strehe z zgoraj opisanimi elementi.
Slika 2: Prerez ravne strehe [13]
Za opisovanje posameznih krovskih in kleparskih del je potrebno poznavanje elementov poševnih streh. Na spodnji sliki so prikazani nekateri elementi strehe:
- lega (nosilna konstrukcija za škarnik), - škarnik (nosilna konstrukcija za letve), - sleme (najvišji del strehe),
- letev (nosilna konstrukcija za kontraletve in narejen zračni kanal), - kontraletev (nosilna konstrukcija za kritino),
- greben (stik dveh strešin v slemenu), - kap (najnižji del strehe),
- strešno okno,
- žlota (stik dveh strešin),
- dimniška obroba (zaključek pri dimniku oziroma kleparsko delo) in - stranski zaključek ali obroba (kleparsko delo).
Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. 5
Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.
.
Slika 3: Prikaz delov strehe [6]
Po predstavitvi strehe in njene konstrukcije si lahko sedaj pogledamo bolj detajlna dela strešne konstrukcije. Strešno konstrukcijov osnovi delimo na ravno streho, položno streho in strmo streho.
Razlikujejo se glede na nagib, na podlagi katerega lahko določimo vrsto strešne konstrukcije.
Določitev nagiba
Nagib strehe se lahko opredeli na več načinov, najpogosteje z nagibnim kotom, ki ga streha tvori s horizontalno ravnino. Nagibi strešin se lahko razlikujejo. Drugi način je razmerje med kateto pravokotnega trikotnika in med višino, ki se vidi v prečnem prerezu strešne konstrukcije. Naslednji način označevanja nagiba temelji na označevanju z odstotkom njenega padca ali vzpona proti horizontalni ravnini: [7]
- strehe z nagibom več kot 25 stopinj so strehe s strmim nagibom;
- strehe, ki imajo nagib med 5 in 25 stopinjami, so strehe s položnim nagibom;
- strehe z nagibom 5 stopinj ali manj so ravne strehe.
Kritina se izbira glede na naklon strešine, ki je odvisna od razmerja višine (h) in širine (b), izraženo z razmerjem 1 : n= h : b. Lahko pa tudi v odstotkih ali stopinjah, pri katerih ločimo strme strešine s padcem 1 : 3 (33 %), blago nagnjene strešine v manjšem naklonu kot 1 : 3 in na položne strešine z naklonom, manjšim od 1 : 20 (5 %), ter ravne strešine z naklonom pod 5 %. [7]
Uporabnost kritin po nagibih
- Večplastni bitumenski trakovi in gumirane folije(do 0.5 %)
- Hidroizolacije iz hladnih premazov in namazov na masivnih podlagah (do 2.5 %) - Strešnelepenke na lesenem opažu (do 4%)
- Trapezno profilirane in plastificirane pločevine, v kosih od slemena do odkapa, odvisno od višine vala (do 3 %)
- Kovinski pločevinasti trakovi s pokončnimi zgibi, odvisno od velikosti in prekrivanja plošč (do 10.5 %)
- Vlakno betonske plošče in druge valovite plošče dolžine vsaj 1 m z zakitanimi stiki (do 5 %) - Valovite vlaknobetonske, plastične in pločevinaste plošče s preklopi v odvisnosti od nagiba
strešine (do 12.5 %)
Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. 6
Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.
.
- Razne valovite (npr. trapezne) kovinske plošče dolžine do 1 m (do 10 %)
- Stisnjeni strešniki, kot je dvojni zareznik ali betonski strešnik (priporočeno 40 %) - Opečni korci (priporočeno 42 %)
- Ravne vlaknobetonske plošče (priporočeno 35 %) - Kovinski maloformatni strešniki (priporočeno 21 %)
- Bitumenske skodle s pokrovom iz bitumenskih trakov (10 %− 22 %) - Betonski strešniki (22°−33°)
- Dvojno in kronsko kritje bobrovcev (30°−60°), lesene skodle (45°−60°) - Slama, rogoza in trstika (45°−80°)
2.1 OPIS KRITIN IN MATERIALOV KRITIN
Ko imamo določeno strešno konstrukcijo in njen nagib, se lotimo izbire kritine. Kritino izbiramo glede na več dejavnikov. Najprej je odvisna od nagiba strešne konstrukcije, nato jo lahko izberemo glede na ceno, estetiko in lastnosti kritine.
2.2.1 Lastnosti kritin
Poznamo gradbeno-fizikalne lastnosti ter ekonomske parametre. Najprej se okvirno odločimo, katero kritino želimo imeti, saj je od tega odvisna strešna konstrukcija in nagib strešne strešine. Pri izbiri kritine so nam lahko v pomoč naslednji parametri: [7]
Gradbeno-fizikalne lastnosti:
- kompatibilnost z drugimi materiali in veznimi sredstvi.
Ekonomski parametri:
- cena kritine,
- cena zaključnih elementov in izdelave, - cena vzdrževanja,
- trajnost in možnost prenove ter - sposobnost recikliranja.
Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. 7
Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.
.
Vrste kritin iz predelanih naravnih materialov so:
- Kritine iz žgane gline ali betona:
1. bobrovci
1. klasične ravne (pocinkane, aluminijaste ali bakrene pločevine) 2. valovite pločevine navedenih kovih s površinsko zaščitno obdelavo
3. kritine iz stiskanih ali valjasto površinsko obdelanih pločevin (veliko- in malo-formatne) 4. toplotno izolirane klasične kritine trapeznih in drugih oblik
- Bitumenske kritine 1. valovite 2. ravne
- Kritine, s katerimi se običajno pokrivajo ravne strehe
1. iz bitumenskih, bitumen-plastičnih, armiranih in ne-armiranih materialov, kavčuka 2. plastične armirane in ne-armirane kritine
3. ozelenele in zelene strehe
Glede velikosti se kritina loči na odvajalno in gosto kritino.
Goste kritine so sestavljene iz gostega materiala, tako da ne morejo skozi prodreti zrak, voda in vlaga.
Elementi kritine so med seboj zlepljeni, mehansko lotani ali vroče valjani, plastično varjeni. Če ostrešje ni zračno, lahko pod gosto kritino strohni. Med goste kritine štejemo razne bitumne, pločevino, kritino iz umetnih mas ali betona. Za polaganje in pritrjevanje kritine potrebujemo podlago iz podkonstrukcije, saj prenaša lastno in koristno obtežbo na strešno konstrukcijo. Izberemo lahko letve, opaž ali oboje.
Podkonstrukcijo dimenzioniramo glede na obliko, vrsto in maso kritine.
Odvajalno kritino sestavljajo večji ali manjši elementi, s katerih odteka voda. Zrak lahko vstopa med elemente in tako zrači strešno konstrukcijo. To so v glavnem maloformatni izdelki umetnega ali naravnega izvora. [7]
Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. 8
Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.
.
2.2.3 Predstavitev kritin Kritina s slamo, trstiko in rafijo
Te kritine so zakonsko prepovedane, vendar je še veliko stavb s tovrstno kritino ohranjenih in se še množično gradijo. Tako kritino je potrebno zaščititi pred ognjem s kemični in keramičnimi premazi.
Nakloni takih streh se gibljejo od 45° do 80°. Uporablja se slama rži ali pšenice, ki se mora zmlatiti in nato zvezati v snope in takšna je pripravljena za pokrivanje. Gredice z zaobljenimi spodnjimi robovi uporabimo za podlago, ki jo zabijemo ali privijačimo na špirovce. Končna debelina kritine je 30−40 cm.
Kritina z deskami
Z deskami se lahko pokriva pravokotno ali vzporedno glede na sleme. Za pokrivanje vzporedno se uporabijo deske širine 20−25 cm in debeline 24 cm, ki jih brez podlage pritrdimo na špirovce. Za pokrivanje pravokotno na sleme je potrebna podloga desk na razdalji okoli 60 cm. Deske morajo biti v obeh primerih brezhibno zaščitene pred propadanjem.
Kritina s skodlami
Uporablja se masiven macesnov ali smrekov les brez grč, dolg 40−90 cm, 8−10 cm širine in 8−15 mm debeline. Lahko so strojno ali ročno kalane. Strojno jih naredimo na pero ali utor. Zaradi možnosti zadrževanja vode jih raje pokrivamo pod kotom odkap-sleme, približno 15°. Les obvezno kemično zaščitimo.
Kamenita kritina
Škriljaste plošče lahko naredimo iz naravnih, okamenjenih glin, granitnih, apnenčnih in peščenjaških kalanih kamenin, ki so debele do 5 mm. Lahko se lomijo v vzdolžnih plasteh, priporočljivo v debelini 3−5 mm, in se s specializiranim orodjem oblikujejo v različne oblike. Plošče so različnih velikosti od 40 x 60 cm. Potrebno jih je dobro pritrditi z nerjavečimi žičniki, ki so odporni na lug.
Kritina z opečnimi izdelki iz žgane gline – strešniki
Narejeni so iz zelo kakovostne mešanice glin, ki jih žgejo, sušijo, deponirajo, predelajo in oblikujejo.
Izdelujejo jih s stiskanjem ali vlečenjem v modele. Če ima strešnik ob udaru s kladivom jasen zvok, pomeni, da je dobro žgan, biti pa mora iste barve in ne sme prepuščati vode. Živo apno se ne sme znajti v mešanici glin, saj povzroča površinsko pokanje.
Bobrovec
Je polkrožno ali segmentno zaključen in je žgana glinasta plošča. Pokriva se ga lahko siromašno, dvojno in kronsko. Na zadnji strani pri vrhu sta izoblikovana dva ali eden nos za natikanje strešnika na letve.
Na zgornji polovici imajo sodobni bobrovci tudi luknjo za pritrditev z vijaki.
Zareznik
Izdelujejo jih z vlečenjem skozi kalup. Ob vzdolžnih straneh imajo utor ali pero, ki solidno tesni. Prečne letve preseka 3/5 cm se uporabljajo za pokrivanje. Kapna letev mora biti dvojna ali klinasta deska, da pravilno izravnamo z naslednjo vrsto. Naslednja letev je na medsebojni razdalji približno 20−25 cm, da sega strešnik preko zunanjega roba letve 6−8 cm, naslednje letve pa so na razmaku približno 28−32 cm. Pokrivamo na desni strani strehe, ker imajo strešniki utor na levi strani in pero na desni strani.
Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. 9
Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.
.
Zaklopnik
Narejen je v modelih s stiskanjem. Na krajši stranici in daljši stranici ima utor in pero, tako da ima preklop na obeh straneh, zato ima boljšo splošno tesnost. Nagib strešine znaša 22°−45°. Če imamo nagib večji od 45°, ga vsaki tretji strešnik privežemo s pocinkano žico. Pokrivamo z desne strani.
Ponve
So posebna vrsta strešnikov, imenujemo jih tudi holandska. Obstajajo rimske, enojne, dvojne in trojne ponve.
Korci
So žgani, pol-valjaste oblike. Zaradi velike teže se uporabljajo v krajih z močnim vetrom in burjo. Lahko se jih še dodatno obteži s kamnom. Pokrivamo jih lahko na deske, planete, letve, poliuretan ali beton.
Na eni strani so bolj široki kot na drugi (spredaj so široki približno 20 cm, zadaj 15,4 cm), spredaj so visoki 9 cm, zadaj pa 6,7 cm, dolgi pa približno 40 cm, odvisno od vrste. Prvo plast obešamo na letve dimenzije 8/5cm, tako da leži konkavno, drugo pa konveksno.
Kritina iz betonskih strešnikov
Narejena je iz finega betona z dodatki različnih naravnih barv. Pokrivamo jih po istem postopku kot strešnike iz žgane gline, z upoštevanjem posebnosti finega betona in teže kritine.
Plastična in steklena kritina
Kadar želimo v prostorih pridobiti veliko svetlobe, je tovrstna kritina idealna izbira. Večinoma se uporablja za velike objekte, kot so športne dvorane, trgovski centri ali industrijske hale. Steklena kritina je ravne ali valovite oblike. Polagamo jo na strešno konstrukcijo. Uporablja se ornamentno, surovo, brazdato ali žičnato steklo. Lahko uporabimo tudi sintetična stekla, ki imajo vse pritrdilne elemente iz istega materiala kot steklo in prevzamejo vlogo ravne strehe.
Vlaknocementne kritine – ravne in valovite
Imajo manjše ali večje valove in so ravne. Pokrivanje je odvisno od naklona strehe. Za zaključke se uporabljajo še slemenjaki in grebenjaki. Pokriva se lahko strehe do nagiba 45°. Za podkonstrukcijo uporabimo letve 8 x 5 cm ali deske 2,4 cm. Z v barvo natopljeno vrvico si na letve označimo pravokotne linije. Plošče pritrdimo z vroče cinkanimi vijaki 120/6 mm in tesnilno podložko. Pokrivamo z desne proti levi.
Kritina iz kovinskih malo- in velikoformatnih profiliranih plošč
Narejene so iz različnih kovin, kot so baker, aluminij, svinec in cink. Poznamo valovite in prizmatične oblike. V današnjih časih pa posnemajo oblike klasične kritine iz žgane gline.
Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. 10
Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.
.
Kritina iz kovinskih malo- in velikoformatnih profiliranih plošč s toplotno izolacijo
Osnova je ista kot pri predhodno omenjenih ploščah. Običajno so troslojne, kar pomeni, da so sestavljene iz profilirane pločevine, toplotne izolacije (poliuretan, stiropor, mineralna volna) in kaširane kovinske folije. Pri odkapu mora biti izolacija obvezno zaprta.
Kritine iz bitumenskih ravnih in valovitih kritin
V glavnem se uporablja za zamenjavo azbestne kritine. Podkonstrukcija je enaka kot pri vlaknocementnih kritinah, le da kritino vijačimo. Novejše kritine so kaširane z bakreno ali aluminijasto folijo.
Kritina iz ravnih bituminiziranih, plastičnih trakov in zelene strehe
Kritina je namenjena ravnim streham, trakovi so različnih širin, lepljeni ali vroče valjani, tako da dobimo homogeno vodotesno površino. Zelene strehe so stare tisočletja, vendar se v današnjih časih vse več uporabljajo v mestih za ohranjanje zelenih površin in izboljšanje bivanja. [7]
3 KROVSKA DELA
3.1 SPLOŠNO O KROVSKIH DELIH
Potek krovskih del se razlikuje, če se izvaja sanacija strehe ali če gre za novogradnjo. Pri običajni sanaciji strehe se najprej razkrije staro kritino, odstrani ostale elemente (kot so letve, kontraletve, deske, žlebove, razne obrobe itd.), če so slabo ohranjeni ali se tako odloči investitor. Nato se vgradi nov material na streho. Pri novogradnji začnemo takoj z vgrajevanjem novih materialov. Naloga krovca je, da postavi podkosntrukcijo (deske, letve, kontraletve, folijo) za montažo kritine. Za podkonstrukcijo je veliko različnih elementov; lahko vključuje vse elemente ali se kakšnega ne izvede. Če delamo garažo ali hlev, lahko za podkonstrukcijo vgradimo samo letve in vodonepropustno folijo za cenejšo izvedbo.
Načinov izvedbe sistemov je zelo veliko, kakor tudi veliko različnih materialov za podkonstrukcijo in kritino. Krovska dela pa se prepletajo s tesarskimi in kleparskimi deli. Vse več obrtnikov delajo vse sami:
naredijo strešno konstrukcijo (tesarska dela), nato podkonstrukcijo in pokrijejo streho (krovska dela) in na koncu vse potrebne zaključke (kleparska dela). Namesto ročnih orodij uporabljajo pnevmatske pištole za zabijanje različnih dimenzij žebljev in druga orodja. Zelo pripomorejo tudi različna dvigala, kot so teleskopski viličarji ali avtodvigala, ki pripomorejo k hitrosti in varnosti dela. Edina slabost je, če ni dostopa do mehanizacije.
3.1.1 Obračun krovskih del
Med krovska dela neposredno štejemo vse vrste pokrivanja strešin z različnimi opečnimi strešniki ali žlebaki, deskami, betonskimi strešniki, ploščami iz raznih materialov, bituminiziranimi ploščami ali trakovi in drugimi naravnimi materiali, ter pokrivanje grebenov, slemen in žlot ter zidnih vencev. [4]
Osnovna razdelitev postavk krovskih del po vrstah kritin
- Pokrivanje poševnih površin z opečno-keramičnimi strešniki:
z ravnimi strešniki
enozarezniki ali dvozarezniki
žlebaki ali korci
Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. 11
Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.
.
- Pokrivanje z lesnimi materiali (deske, plošče, skodle) - Pokrivanje z naravnim kamnom (skril)
- Pokrivanje s cementno-betonskimi elementi (betonski strešnik, eternit) - Pokrivanje z bituminiziranimi trakovi in plastičnimi folijami, voali, tkaninami - Pokrivanje s pločevinami (baker, aluminij, pocinkana pločevina)
- Pokrivanje z naravnimi materiali (slama, trstika) - Pokrivanje ovalnih in krožnih površin (kupole)
- Pokrivanje požarnih zidov, nadzidakov, zidcev, vencev in okenskih polic
- Pokrivanje požarnih zidov, nadzidakov, zidcev, vencev in okenskih polic