Slika 22: Obleka z bioplastičnimi lističi modnega oblikovalca Phillipa Lima (39) Slika 23: Vodoodporna jakna iz bioplastike oblikovalke Charlotte McCurdy (40)
23
Še ena zanimiva praksa uporabe bioplastike na področju mode je oblikovalka Suzanne Lee, ki raziskuje izdelovanje in vzgojo oblačil z uporabo bakterijske celuloze. Gre za drugačen pristop izdelovanja bioplastike, imenovan biokultura. Namesto da je celuloza pridobljena iz rastlin, le-to proizvajajo milijoni drobnih bakterij, gojenih v kadi sladkega zelenega čaja. Končni produkt je usnju podoben material, ki je vodoodporen, trpežen kompostabilen in biorazgradljiv. (41)
Slika 24: Bioplastična jakna oblikovalke Suzanne Lee (41)
Na področju industrijskega oblikovanja se ravno tako razvijajo novi materiali in tehnologije za bolj trajnostne produkte. Primer uporabe bioplastičnih materialov je oblikovalka Alice Potts, ki iz odpadkov hrane ustvarja vrsto bioplastičnih izdelkov. Njen zadnji takšen projekt je kolekcija 20 biorazgradljivih obraznih ščitnikov, izdelanih iz živilskih odpadkov, ki nadomeščajo sicer okolju škodljivo plastično zaščitno opremo. Projekt je začela kot odgovor na pomanjkanje zaščitnih sredstev v začetku pandemije koronavirusa in predstavlja prijaznejšo alternativo plastičnim ščitnikom, ki so začeli vplivati na naše okolje kot »COVID odpadki«. (42)
Slika 25: Bioplastični ščitnik za obraz oblikovalke Alice Potts (42)
24
Primer uporabe bioplastičnih materialov v večji blagovni znamki je italijansko podjetje Gucci, ki je razvilo posebne okolju prijazne čevlje iz bioplastike, pridobljene iz komposta. Ravno tako je nemško podjetje Puma začelo proizvajati bioplastiko z uporabo biorazgradljivih polimerov, biopoliestrov in organskega bombaža. Uporabljajo jo predvsem za športne copate, katerih zgornji del je narejen iz mešanice lanu in bombaža, podplat pa iz bioplastike. (35)
Slika 26: Čevlji z uporabo bioplastike znamke Gucci (58) Slika 27: Čevlji z uporabo bioplastike znamke Puma (59)
2.3.5 Odpadna hrana
Odpadna hrana je hrana, ki je zavržena in je ne jemo. Vzroki za njeno izgubo so številni in se pojavljajo v celotnem živilskem sistemu, in sicer med proizvodnjo, predelavo, distribucijo, maloprodajo in porabo. Živilski odpadki so pomemben del vpliva kmetijstva na podnebne spremembe, saj njihova proizvodnja zahteva veliko virov. (43) Ko zavržemo hrano, na neki način tako zapravljamo tudi vire, potrebne za njeno produkcijo: vodo za namakanje, zemljo za sajenje, gorivo za pogon žetve in transportna vozila. (44) Samo v EU se letno zavrže okoli 100 milijonov ton živil, odpadki hrane pa naj bi se do leta 2050 povečali na več kot 200 milijonov ton. To predstavlja globalni problem, saj bo do istega leta potrebno 50-odstotno povečanje zalog hrane po vsem svetu. (45)
25
Slika 28: Zavržena hrana na odlagališču (60)
Nastajanje odpadne hrane je tako velik izziv za trajnostni razvoj, saj povečuje emisije toplogrednih plinov in je sporno z okoljskega, ekonomskega in socialnega vidika.
Različne študije in inovacije pa so pokazale, da se veliko živilskih odpadkov, ki vsebujejo biopolimere, kot sta celuloza ali škrob, danes lahko predela v razne bioplastike. Primeri takšnih odpadkov živilskopredelovalne industrije so: bananina lupina, kasava, pomarančna lupina, ananasova lupina, durianovo seme, avokadovo seme in mnogi drugi.
Razvoj bioplastike iz odpadne hrane posledično tako rešuje dve težavi, in sicer zmanjšanje živilskih in zmanjšanje plastičnih odpadkov hkrati. (45)
26
3 PRAKTIČNI DEL
Praktični del naloge je namenjen razvoju bioplastičnih in biorazgradljivih materialov ter oblikovanju in izdelavi trajnostne kolekcije z naslovom Leftover. Cilj praktičnega dela je izdelati eksperimentalne in nosljive kose oblačil iz bioplastike.
Naslov kolekcije je Leftover, kar v angleščini pomeni »ostanek« in se nanaša na koncept uporabe ostankov hrane pri izdelavi kolekcije.
V nadaljevanju je predstavljeno izoblikovanje koncepta kolekcije in izhodišča. Nato sledi razvoj biomaterialov, barvne palete in vzorcev iz bioplastike. Zatem je prikazan proces oblikovanja kolekcije in realiziranih modelov. V zaključku pa je kolekcija predstavljena skozi fotografije.
3.1 Koncept kolekcije
Izhodišče za kolekcijo Leftover sem začela razvijati v času prve karantene, v kateri se je zaradi epidemije koronavirusa leta 2020 kar naenkrat znašel cel svet. Spraševala sem se o tej nenadni izoliranosti, odmaknjenosti, omejenosti človeške svobode, okrnjenem dostopu do osnovnih potrebščin in surovin in ne nazadnje o bizarnosti, ki je postala naša nova realnost.
Spraševala sem se, kje so meje mojega kreativnega izražanja v času strogih omejitev, ko sem zaprta med štiri stene študentke sobe, ko je pomembnost kreative potisnjena na zadnje mesto in ko strah pred neznanim nadvlada vsa druga področja življenja. Razmišljala sem o tej bedi, zdolgočasenosti in osamljenosti, v kateri smo se znašli in kako je glavna skrb družbe postal toaletni papir in zaprtje frizerskih storitev. Zaradi strahu pred nepojasnjeno prihodnostjo, »koncem sveta« in pomanjkanjem osnovnih dobrin smo le-te kupovali v prekomernih količinah, potrebnih za posamezna gospodinjstva. Kupovanje na zalogo in nepremišljeno kopičenje hrane je privedlo do večjih ostankov in odpadkov kot sicer. Ravno tako se je zgodilo in se še dogaja s sredstvi za zaščito pred virusom; maskami, rokavicami, filtri, razkužili in drugimi čistilnimi sredstvi, ki so po večini vsa iz plastike. Opazila sem, da je to privedlo do večjih ostankov hrane in nerazgradljivih odpadkov plastike v našem gospodinjstvu kot pred karanteno.
27
Slika 29: Kolaž oblikovanja koncepta kolekcije (osebni arhiv)
Kolekcija Leftover je moja interpretacija bizarnosti omejevanja na dom in dolgotrajne izoliranosti od sveta. Koncept izhaja iz vprašanja; kako si iz nič ustvariti nekaj oz. oblačilo iz surovin in s pripomočki, ki jih najdem izključno doma, ter kako to narediti na čim bolj trajnosten način, da ta izdelek tudi po končani uporabi ostane v krogu doma oz. izolacije, ne da postane še ena dodatna smet našega gospodinjstva – v smislu, da se biorazgradi.
Ker smo v tem obdobju zaradi povečane uporabe zaščitnih pripomočkov na splošno bolj konzumirali plastiko, sem začela raziskovati, kakšne so trajnostne alternative tej umetni masi, ki za razgradnjo potrebuje tudi do 1000 let. Ena trenutno najbolj aktualnih je bioplastika, ki so jo nekatera podjetja, kot je Biome Bioplastics, eno vodilnih na tem področju, razvila že do te mere, da je temperaturno in vodno obstojna ter jo lahko uporabljamo za pakiranje raznih produktov. Tako sem prišla na idejo izdelave kolekcije iz bioplastike. Po poglobljeni raziskavi sem ugotovila, da obstaja veliko različnih načinov in receptov za pripravo le-te, prav tako pa obstajajo tudi različne tehnike vlivanja, sušenja in postopki končne obdelave. Bioplastične materiale namreč lahko primarno pridobivamo iz derivatov sladkorja, škroba, celuloze in mlečne kisline in jih do neke mere lahko ustvarim iz
28
stvari, ki jih najdem v domači kuhinji. Bioplastiko sem tako lahko izdelala iz koruznega, krompirjevega in tapiokinega škroba; iz pomarančnih olupkov, ki vsebujejo celulozo; iz želatine, iz veganske želatine agar agar, ki je pridobljena iz alg, ki imajo visoko vsebnost beljakovin, in iz Spiruline, ki je prehransko dopolnilo, narejeno ravno tako iz alg. V bioplastiko sem nato poskušala vkomponirati ostanke hrane, ki bi jo sicer zavrgli. Ta je služila bodisi kot element povezovanja in utrjevanja same strukture (riževi rezanci, zelje, želatinasti bonboni, korenje) bodisi kot teksturni element (tapiokini biseri, pomarančni olupki, kavna zrna, leča, granola), lahko pa tudi samo kot estetska komponenta (redkvice, kumare, čebula, kivi, gobe, limone, lovor). Za obarvanje bioplastike sem uporabila živilska barvila, zeleno Spirulino, začimbe (kurkuma, rdeča paprika), različne čaje (hibiskus, zeleni čaj), sokove (rdeča pesa, korenje), kavo, matcha v prahu in juhe v prahu (porova, paradižnikova). Kot dodatno vezivo za boljšo stabilnost sem nato v bioplastiko poskušala dodati še ostale stvari, ki sem jih našla doma; lase, travo, odpadne tekstilije, različna volnena vlakna, mah in žico. Za drugačno teksturo pa sem vkomponirala še milo, ki je popolnoma spremenilo strukturo in videz bioplastike.
Slika 30: Ostanki hrane (pomarančni olupki, riževi rezanci, čija semena) (osebni arhiv)
Vse skozi sem gledala na to, da bo bioplastika tudi dokaj hitro razgradljiva, ko je enkrat zavržena. Zato sem se odločila, da vanjo vkomponiram različna semena, ki bodo pripomogla k biorazgradnji. Poskusila sem dodati tudi druge sestavine, ki pripomorejo k hitrejšemu
29
razpadu; gnojilo, zemlja in lasje, vendar sem se na koncu odločila za čija semena, ki so izjemno hitro vzkaljena.
Ker sem želela dobiti še bolj raznolike teksture, sem bioplastiko vlivala na plastične, gumijaste in kovinske podlage z različnimi površinami; pladnji, podlaga za čevlje, podloga za kopalnico, predpražniki, parket, podloga za v avto ... Ugotovila sem, da bi nekatere že zaradi svoje oblike lahko delovale kot kroji in tako pri izdelavi bioplastike ne bi imela veliko odpadka. Podloge za avto so še posebej tako oblikovane, da spominjajo na kroje.
Slika 31: Kolaž podlog za v avto (osebni arhiv)
Ker se vsako leto zavrže več kot milijardo ton hrane, odpadki tekstila pa so prav tako pomembno vprašanje, je bil glavni fokus mojega bio-materialnega raziskovanja in ustvarjanja kolekcije, kako to dvoje združiti za potencialno zmanjšanje odpadkov na obeh področjih.
30
3.2 Ciljna skupina
Kolekcija je namenjena vsakomur, ki se bo v njen dobro počutil. Ne omejuje se na spol ali starost in je fluidna v vsakem pogledu.
Nosijo jo tisti, ki v modi uživajo, z njo eksperimentirajo in jo razumejo kot sredstvo svobodnega izražanja. Skozi oblačila izžarevajo sebe in svoj notranji svet, ki je živahen in poln domišljije. Ozaveščeni so o aktualnih okoljskih problematikah in se trudijo živeti čim bolj trajnostno in odgovorno. To se odraža tudi v njihovi izbiri oblačil, hrane in drugih izdelkov.
Pogosto se udeležujejo razstav in dogodkov na temo okoljske ozaveščenosti in se zanimajo za razvoj na področju biodizajna. Spoštujejo novo, nenavadno in provokativno in so odprti za drugačnost ter drzni v svojih dejanjih.
Slika 32: Kolaž ciljne skupine (osebni arhiv)
31
3.3 Razvoj materialov – biomaterialov
Razvoj biomaterialov je bil dolgotrajen proces, ki mi je vzel večino časa pri izdelavi diplomske naloge. Lotila sem se poglobljene raziskave različnih receptur in načinov priprave bioplastike.
Recepte sem črpala iz različnih virov. Največ sem jih našla na spletnih platformah, ki služijo kot knjižnice biomaterialov, ena takšnih je Materiom. Pomagala sem si tudi s knjigami, kot so Bioplastic Cook Book od Margaret Dunne za Fabtextiles in Green Plastics, An Introduction to the New Science of Biodegradable Platics avtorja E. S. Stevensa, ki so mi bile v veliko pomoč v začetni fazi raziskovanja. Kasneje sem na podlagi ogromno testnih vzorcev razvila svoje formule, ki so se najbolj obnesle glede na tedanje pogoje in so bile po večini kombinacija več različnih receptur.
Ugotovila sem, da najboljše rezultate dobim, ko ustvarim bioplastiko iz agar agarja in iz mešanice le-tega z navadno želatino. Te bioplastike so ravno prav stabilne in hkrati gibke ter se najbolje obnesejo pri mešanju z drugimi elementi, kot so pomarančni olupki, vlakna, semena in drugi. Dobro se obnesejo tudi takšne bioplastike z dodanim milom, ki spremeni strukturo zmesi v penasto.
Slika 33: Vzorci bioplastike (osebni arhiv)
Pri razvoju biomaterialov sem imela neprestano v mislih njihov končni namen, ki naj bi bil v tem primeru oblačilni. Da bi se tako čim bolj približala materialu, ki bo imel neko mero prožnosti in mehkobe, sem v bioplastiko dodala glicerin. To je nestrupena, užitna in biorazgradljiva organska spojina, ki se najpogosteje uporablja v milih in farmacevtskih
32
izdelkih ter je v večini izdelkov za nego kože. (46) Glicerin omogoča, da bioplastika po sušenju ostane gibka, se težje strga in manj krči.
Ker sem želela v bioplastiko vkomponirati hrano, mi je velik problem predstavljal možen pojav plesni. Tako sem s postopkom dehidracije vsem živilom najprej odstranila vodo. Plesni in bakterije morajo namreč imeti okoli sebe zadostno količino vlage, da rastejo in povzročijo kvarjenje. Zmanjšanje vsebnosti vlage v hrani preprečuje rast teh mikroorganizmov in upočasni encimske reakcije, ki potekajo v hrani. (47) To je bil pomemben dejavnik, ki je preprečil, da bi se moji materiali prehitro razgradili ali gnili. Da pa bi prehiter razkroj še bolj preprečila, sem eksperimentirala še z dodajanjem naravnih konzervansov, kot sta sol in ingver.
Slika 34: Dehidrirana živila (pomarančni olupki, korenje, redkvice, limona) (osebni arhiv)
V nadaljevanju predstavljam selekcijo 20. biomaterialov, ki sem jih razvila med raziskavo, ter se mi zdijo najbolj zanimivi in obetavni za nadaljnje raziskovanje.
Slika 35: Bioplastika iz mešanice želatine in agar agarja s čija semeni. (osebni arhiv) Slika 36: Bioplastika iz želatine s čija semeni, zemljo, spirulino in gnojilom (osebni arhiv)
Slika 37: Bioplastika iz agar agarja z obarvanimi volnenimi vlakni (osebni arhiv)
33
Slika 38: Bioplastika iz agar agarja z obarvanimi volnenimi vlakni (osebni arhiv) Slika 39: Bioplastika iz agar agarja z obarvanimi volnenimi vlakni (osebni arhiv) Slika 40: Bioplastika iz želatine z obarvanimi volnenimi vlakni (osebni arhiv)
Slika 41: Bioplastika iz agar agarja in pomarančnih olupkov (osebni arhiv) Slika 42: Bioplastika želatine in pomarančnih olupkov (osebni arhiv)
Slika 43: Bioplastika iz želatine s kurkumo, rdečo papriko in hibiskusom (osebni arhiv)
Slika 44: Bioplastika iz želatine z riževimi rezanci (osebni arhiv) Slika 45: Bioplastika iz želatine s tapiokinimi biseri (osebni arhiv)
Slika 46: Bioplastika iz želatine (osebni arhiv)
Slika 47: Penasta bioplastika iz želatine z dodanim milom (osebni arhiv) Slika 48: Penasta bioplastika iz želatine z dodanim milom (osebni arhiv)
Slika 49: Penasta bioplastika iz želatine z dodanim milom (osebni arhiv)
34
Slika 50: Bioplastika iz želatine z manj dodanega mila (osebni arhiv)
Slika 51: Vzorec mešanja prozorne in penaste bioplastike iz želatine z matcha prahom (osebni arhiv)
Slika 52: Vzorec mešanja prozorne in penaste bioplastike iz želatine z mleto kavo (osebni arhiv)
Slika 53: Bioplastika iz agar agarja in želatine s posušenimi redkvicami (osebni arhiv) Slika 54: Bioplastika iz želatine s posušenim korenjem (osebni arhiv)
Slika 55: Bioplastika iz želatine s posušenimi kumarami (osebni arhiv)
Slika 56: Bioplastika iz želatine s posušeno travo (osebni arhiv)
Slika 57: Bioplastika iz mešanice agar agarja in želatine s posušenimi rožami (osebni arhiv) Slika 58: Bioplastika iz želatine z rdečim zeljem (osebni arhiv)
Slika 59: Bioplastika iz želatine z gumijastimi bonboni (osebni arhiv) Slika 60: Bioplastika iz želatine pridobljene iz želatinastih bonbonov (osebni arhiv) Slika 61: Bioplastika iz želatine pridobljene iz želatinastih bonbonov (osebni arhiv)
35
3.4 Barvna paleta in vzorci
Na razvoj vzorcev in izbiro barvne palete kolekcije je vplivalo moje vsesplošno naveličanje monotonosti preteklega leta in hrepenenje po svežini, razigranosti ter živosti v tem letu.
Potreba udobja in stabilnosti iz leta 2020 se je prelevila v željo po pustolovščini, dinamičnosti in novem. To sem zaznala v svoji lastni potrebi po močnih, živih in barvitih barvnih tonih, razgibanih teksturah in nenavadnih kombinacijah le-teh. Inspiracija za barvno paleto kolekcije je bila tudi vračajoča se estetika poznih 90. in začetka 21. stoletja z intenzivnimi ter kontrastnimi barvnimi kombinacijami, igrivimi teksturami in svetlimi neonskimi barvami. V kolekciji tako prevladujejo živi barvni toni rdeče, modre, zelene in vijolične, ki se mešajo s temnejšimi toni enakih barvnih odtenkov ter svetlo sivo in fluorescentno rumeno barvo.
Slika 62: Inspirativni kolaž (osebni arhiv) Slika 63: Inspirativni kolaž (osebni arhiv)
Slika 64: Barvna paleta kolekcije (osebni arhiv)
36
Ker sem želela, da se razgibano in igrivo vzdušje odraža skozi same bioplastične materije ter da so te čim bolj likovno in estetsko zanimive, sem se odločila za razvoj vzorcev. Sprva sem si pomagala z risanjem in ustvarjanjem inspiracijskih kolažev, nato pa s kombiniranjem različnih bioplastičnih mas in kontrastnih odtenkov. V naslednjem koraku sem dodajala in med seboj mešala ostanke hrane ter druge elemente, katerih že sama oblika in barva sta pripomogli k dinamičnosti vzorca. Na to so vplivale tudi različne tehnike vlivanja, načini polaganja in rezanja hrane, mešanja transparentih z manj transparentnimi ter penastimi masami in teksture površin, na katero so bile bioplastike vlite. Za dodatno barvitost vzorcev sem integrirano hrano, kot so rezanci, zelje in tapiokini biseri, obarvala še z živilskimi barvili, koncentriranimi sokovi in začimbami. Nekatera živila so barvo čez čas spustila ali pa spremenila sama od sebe in nastale so pestre barvne nianse ter gradienti.
Ker sem vse materiale izdelovala sama v študentski sobi, kjer so določeni pogoji, je bilo veliko nepredvidljivih dejavnikov, ki so ravno tako vplivali na končni videz vzorcev. Eden takšnih je bila nenehno spreminjajoča se temperatura, zaradi katere se je bioplastika na določenih delih stopila, razlila ali skrčila. Prav tako je vlaga vplivala na to, da se na nekaterih predelih materiali med seboj niso sprijeli in nastali so prazni prostori v vzorcu. Ker pa se je bioplastika po ulitju kar nekaj dni sušila, so se včasih vanjo ujele tudi radovedne mušice in drugi insekti, ki mi jih žal ni uspelo odstraniti oziroma rešiti. Kljub temu sem nastale nepopolnosti med procesom sprejela kot sestavne dele vzorcev ali pa so te postale izhodišča za razvoj novih.
37
Slika 65: Kolaž izbranih vzorcev iz bioplastike (osebni arhiv)
38
3.5 Razvoj kolekcije
Razvoj kolekcije se je začel na podlagi ustvarjenih materialov in splošnega vzdušja, ki so ga ti zame ustvarjali. Bioplastika namreč že sama po sebi s svojo teksturo in videzom deluje nenavadno in malo neprijetno, z vkomponiranimi ostanki hrane pa že skoraj bizarno in absurdno. Želela sem, da končna podoba in silhueta dopolnjujeta to vzdušje, ki ga ti netipični materiali kreirajo. Spraševala sem se, kdo so bitja, ki si oblačila ustvarijo iz ostankov hrane.
Kdo so ta bitja prihodnosti, ki živijo v svetu, od katerega dobrine vzamejo, jih predelujejo, ponovno uporabljajo in vanj vračajo?
Slika 66: Inspirativni kolaž (osebni arhiv) Slika 67: Inspirativni kolaž (osebni arhiv)
Slika 68: Inspirativni kolaž (osebni arhiv)
39
Na podlagi te ideje futuristične rase sem se sprva oblikovanja silhuet lotila bolj eksperimentalno. S prekrivanjem obrazov, teksturiranjem kože, organskimi linijami in navideznim daljšanjem okončin sem skušala eliminirati tipične telesne karakteristike današnjega človeka. Po telesu sem naključno postavljala večje in manjše kose bioplastike, nekateri od teh so zaradi svoje organskosti že sami po sebi definirali različne silhuete. Še manjše kose, ki so nastajali kot ostanki v procesu izdelovanja večjih kosov ali pa se med izdelavo ponesrečili, pa sem kot magnete lepila po golem telesu in jih postavljala v različne kompozicije ter teksturne in barvne kombinacije.
Slika 69: Kolaž procesa razvoja kolekcije (osebni arhiv)
Slika 70: Kolaž procesa razvoja kolekcije (osebni arhiv)
40
Slika 71: Kolaž procesa razvoja kolekcije (osebni arhiv)
V nadaljevanju sem na telo polagala kose, katerih obliko oziroma kroj je že definirala podlaga, v/na katero so bili vliti. To so bili kosi, ki sem jih vlila na predpražnike in v podloge za v avto. Pri teh sem ugotovila, da lahko s svojo specifično formo ustvarjajo nove linije in zaključke silhuet, hkrati pa spominjajo na nekatere dele že ustaljenih oblačilnih kosov, kot so suknjič, krilo, plašč in hlače.
Slika 72: Kolaž procesa razvoja kolekcije (osebni arhiv)
41
Slika 73: Kolaž procesa razvoja kolekcije (osebni arhiv)
Med razvojem kolekcije sem raziskovala tudi odnosnost samih materialov enega do drugega in njihov odnos do telesa in kože. Preučevala sem, kako razmerje transparentnosti in netransparentnosti materiala vpliva na razmerje med odkritim in zakritim delom telesa ter kako bleščavost in matiranost določata končni videz posameznega kosa. Ugotavljala sem tudi, kakšno vlogo ima velikost raporta vzorca na večjih in manjših krojnih delih ter v kombinaciji z drugimi vzorci.
42
3.6 Line-up kolekcije
V končni kolekciji se klasični, nosljivi kosi oblačil dopolnjujejo z eksperimentalnimi in ustvarjajo preplet med čistimi linijami ter organskimi, spontanimi elementi.
Slika 74: Lineup kolekcije (osebni arhiv)
3.7 Modne in tehnične skice realiziranih silhuet
Kolekcijo sestavlja skupno 9 silhuet, od katerih sem realizirala dve.
Odločila sem se, da realiziram dve silhueti, v katerih se združujeta oblačilni in eksperimentalni kos. S tem sem želela na eni strani poskusiti nekaj alternativnega, po drugi
Odločila sem se, da realiziram dve silhueti, v katerih se združujeta oblačilni in eksperimentalni kos. S tem sem želela na eni strani poskusiti nekaj alternativnega, po drugi