V zadnjem vprašanju me je zanimalo, kako mladi odrasli gledajo na trditve, vezane na njihovo izkušnjo s pandemijo. Da mladi odrasli lahko vplivajo na odločevalce, meni 82 % južnokorejskih mladih odraslih, sodelujočih v anketi. S trditvijo, da vlada naredi dovolj, da zadosti delovnim potrebam mladih odraslih med pandemijo, se ne strinja 80 % sodelujočih. Da si bodo ljudje po izkušnji s pandemijo želeli enakopravnejšo družbo, se strinja 80 % južnokorejskih mladih odraslih. Približno tri četrtine mladih odraslih v Južni Koreji meni, da si bo po izkušnji s pandemijo več ljudi želelo lokalno pridelano hrano in izdelke.
Primerjava
Pri kvantitativni analizi me je zanimalo, kako se rezultati anket razlikujejo med mladimi odraslimi v dveh kulturno in družbeno zelo različnih državah. Želela sem ugotoviti, ali pripadniki te starostne skupine opažajo podobne težave in izkušnje pri delu in kakšna čustva ob tem občutijo. Pomemben se mi je zdel tudi vpliv pandemije covida-19 na njihove poglede in kako so se ti spremenili po skoraj letu in pol življenja, krojenega s pandemijo.
Prva bistvena razlika, ki sem jo opazila, je že dosežena stopnja izobrazbe mladih odraslih. Med podobno starimi je dodiplomski študij že zaključilo 42,3 % Slovencev, magistriralo pa jih je 13,5 %. Pri Južnokorejcih je ta odstotek večji, saj jih je 72 % vprašanih že zaključilo
dodiplomski študij, 14 % jih je tudi magistriralo.
Če gledamo celotne podatke, vidimo, da se v obeh državah še izobražuje podoben delež mladih odraslih. Tudi stopnja brezposelnosti med anketiranimi se ne razlikuje veliko. Zanimiv podatek razlika v obsegu študentskega dela, ki ga mladi odrasli opravljajo med študijem. V Sloveniji 60 % mladih odraslih med izobraževanjem opravlja študentsko delo, v Južni Koreji je le 26,5 % študentov odgovorilo, da ob študiju tudi delajo.
Podobno pomembno se zdi delo za mlade odrasle v obeh državah. 84,6 % Slovencev je odgovorilo, da je delo zanje pomembno ali zelo pomembno (4 in 5), podoben delež Korejcev, 85,6 %, je odgovoril enako. Preostanek vseh anketiranih je odgovoril, da delo zanje ni ne
Več mladih odraslih v Južni Koreji občuti stres ob delu, kakor ga občutijo mladi odrasli v Sloveniji, vendar je obenem zanimivo, da južnokorejski anketiranci niso izrazili, da občutijo strah ob misli na delo. Južnokorejci tudi bolj občutijo izziv in izpopolnitev. V podobnih deležih se mladi odrasli v obeh državah strinjajo, da so se ta čustva spremenila po izkušnji s pandemijo covida-19. Zanimivo pa je, da južnokorejski anketiranci v primerjavi s slovenskimi anketiranci niso predstavili pozitivnih sprememb čustev. Več Južnokorejcev tudi meni, da se je zanje pomen dela po izkušnji s pandemijo spremenil.
Zdi se, da je mladim odraslim skupno tudi to, da v svojem prostem času pogosto pomislijo na delo, a obenem se Južnokorejci počutijo pri svojem delu bolj varno.
Načrte za prihodnost so, sodeč po odgovorih, bolj spremenili Južnokorejci, predvsem zaradi novih ovir pri študiju in delu v tujini.
Nekaj malega več Južnokorejcev odgovarja, da vidijo pandemijo kot prelomno točko za delo v prihodnosti, se pa mladi odrasli iz obeh držav strinjajo, da se bo v prihodnosti več dela opravljalo od doma. Več Slovencev meni, da se bodo pozneje upokojili , medtem ko Južnokorejci vidijo delo v prihodnosti bolj avtomatizirano in obenem občutijo več skrbi, da bodo v prihodnosti imeli manj priložnosti za zaslužek.
Mladim odraslim v Sloveniji se zdita najpomembnejša delovna vzorca v prihodnosti fleksibilni delovnik in delo od doma. Najmanj pomena dajejo pisarniškemu delu od 8. do 16. ure. Za mlade odrasle v Koreji sta najpomembnejša delo od doma in samostojno delo.
Čustva oziroma izrazi stanja, ki ponazarjajo pogled mladih odraslih na trg delovne sile po pandemiji, so zaznamovani s stresom in strahom. Zanimivo je, da Južnokorejci tudi v prihodnosti vidijo več varnosti pri svojem svoje delu, obenem pa se tudi zdi, da jih več občuti pozitivna čustva in izraze stanja v svojem pogledu na trg delovne sile.
Zagotovo se je več Slovencev udeležilo protestov v času pandemije, na njih so v večini protestirali proti sedanji vladi. V malce večjem deležu se Slovencem tudi zdi, da vlada ne naredi dovolj, da bi zadostila delovnim potrebam mladih odraslih med pandemijo, vendar obenem v manjšem deležu menijo, da lahko vplivajo na odločevalce.
7 SKLEP
Na mladih svet stoji, pravi stari slovenski pogovor. A kakšna bo družba, v kateri mladi odrasli iščejo delo pod težjimi pogoji, kakor so ga iskale generacije pred njimi? Zdi se, da se mladim odraslim pomen dela ne spreminja, a obenem delo v času pandemije ne obstaja enako.
Spremembe, kot so delo od doma, omejujejo stike z ljudmi, kar negativno vpliva na posameznike. Obenem pa se zdi, da negativne spremembe, ki jih mladi odrasli doživljajo in upor, ki ga bijejo, vodi v konkretne spremembe.
Moje diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi, teoretični del ponazarja, kaj je delo, kdo so mladi odrasli, kaj je pandemija in epidemija, ter vsebuje kratko predstavitev Južne Koreje in Slovenije. Drugi, praktični del je sestavljen iz kvalitativne in kvantitativne raziskave.
Pri tej sem opravila intervjuje s Korejci in Slovenci, obenem pa izvedla tudi anonimno anketo, ki so jo izpolnili mladi odrasli iz Koreje in Slovenije.
Raziskovalna vprašanja, ki sem si jih postavila, se glasijo:
‒ katere večje spremembe mladi odrasli opažajo v zvezi z delom med pandemijo covida-19,
‒ kakšna občutja jih spremljajo ob teh na prvi pogled predvsem negativnih spremembah;
‒ ali lahko epidemija covida-19 prinese tudi pozitivne spremembe?
S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika in intervjujev sem ugotovila, da so ključne spremembe, ki jih mladi odrasli opazijo v obeh državah, potreba po delu od doma, manj socialnega stika, manj varnosti dela in več skrbi glede prihodnosti. Čustva in stanja, ki jih mladi odrasli občutijo ob teh spremembah, so v večini negativna, strah, anksioznost, skrb in stres.
Zanimivo je, da so odgovori mladih odraslih v obeh državah – Sloveniji kot mlada država, ki je še vedno v tranziciji, in Južni Koreji, ki je v preteklih petdesetih letih izvedla enega največjih gospodarskih preobratov– podobni. Mladi odrasli, ki prihajajo iz obeh držav, se sicer razlikujejo. Višjo izobrazbo je doseglo več Južnokorejcev, a v času študija redko opravljajo tudi plačano delo. Na drugi strani se za slovenske mlade odrasle zdi, da je stopnja najvišje dosežene izobrazbe nekoliko nižja, a jih obenem veliko med izobraževanjem, opravlja tudi študentska dela. V preprostem svetu bi morali imeti posameznike, ki na različne načine vstopajo na trg delovne sile, a zdi se, da je pandemija povzročila, da je izhodiščna točka podobna za vse. Zdi
se, da je mnenje med mladimi odraslimi, da je epidemija covida-19 prinesla tudi pozitivne spremembe, le utopična želja. Tendenca po pozitivnem razpletu je močno prisotna, a zdi se, da mladi odrasli ne čutijo moči, da lahko kakor koli vplivajo na razplete zdajšnjega dogajanja v svetu.
8 ZAKLJUČEK
Za temo diplomske naloge sem se odločila po izkušnji študijske izmenjave v Južni Koreji. V Seul sem prispela v začetku leta 2020, ko je pandemija covida-19 šele kazala svoj pravi obraz.
Z avtoetnografskim pristopom sem lahko raziskovala, kako mladi doživljajo delo, kaj jim pomeni, kako delo kroji njihovo prihodnost in kaj čutijo do dela. Južna Koreja je ena od držav, ki so v polpretekli zgodovini dosegle enega največjih premikov v gospodarski razvitosti. Z dobrim izobraževalnim sistemom in velikim vlaganjem države v gospodarstvo se je ustvarila
»pali pali družba« (prevedemo lahko kot hitra, hitra družba), katere prebivalci so že od otroštva podrejeni visoki konkurenčnosti, ki vpliva na možnosti nadaljnjega izobraževanja in zaposlitve.
Ko se posamezniki v Južni Koreji zaposlijo, dostikrat vse življenje ostanejo na istem delovnem mestu. Delo je zaznamovano z dolgimi delovniki, intenzivnim delom in kratkimi premori. Kot posameznica iz drugačnega okolja sem že zgodaj ugotovila, da se mi tak sistem zdi pretirano utrujajoč. Zato me je toliko bolj presenetilo, ko sem ugotovila, da pojava izgorelosti pri delu ne poznajo v enakem smislu.
S kvalitativno in kvantitativno anketo sem ugotovila, da mladi kljub velikim razlikam podobno občutijo pandemijo. Res je, da se odgovori mladih razlikujejo v nekaterih segmentih, a skupno jim je prepričanje, da pandemija negativno vpliva na mlade odrasle in njihov vstop na trg delovne sile ter samo delo.
Temo diplomskega dela sem si izbrala tudi z mislijo na hipotezo, da je epidemija covida-19 tako v Sloveniji kakor v Južni Koreji odstrla negativne plati in pojave trga delovne sil in s tem pri mladih odraslih ustvarila željo po drugačni, pravičnejši družbeni ureditvi. To, da mladi odrasli vidijo negativne aspekte, lahko močno pritrdim. Te doživljajo mladi odrasli tako v Sloveniji kot v Južni Koreji občutijo na vsakem koraku. Spremenila so se njihova čustva in odnos do dela, pomen dela, za nekatere tudi načrti za prihodnost. Slovenci so v večjem deležu izražali svoje nezadovoljstvo tudi z udeležbo na protestih, kjer so protestirali v želji po spremembah. A po zaključku raziskave se zdi, da si mladi želijo drugačno, bolj enakopravno družbo, vendar ne verjamejo, da sami res lahko izvedejo spremembe.
Se je družba mladih odraslih le umirila ali pa je v oklepu strahu, da bi lahko ponovila proteste maja 68, bo povedal čas.
9 VIRI
1. Bălan, M. in Pelinescu, E. (2020). Effects of the Covid-19 Pandemic on the Labour Market.
International Journal of Latest Research in Humanities and Social Science (IJLRHSS), 3(7), 79–91.
2. Bratton, J. (2015). Work and Organizationa Behaviour. London: Palgrave.
3. Brezovec, L. (2017). Mladi v ujetništvu vseživljenskega učenja. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani.
4. Cohen-Scali, V. (2003). The Influence of Family, Social, and Work Socialization on the Construction of the Professional Identity of Young Adults. Missouri: SAGE Publication.
5. Cox, J. K. (2005). Slovenia Evolving loyalties. New York: Routledge.
6. Funk, S, Salath�, M. in Jansen, V. A. (2010). Modelling the influence of human behaviour on the spread of infectious diseases: a review. Journal of the Royal Society Interface, 7(50), 1247–1256.
7. Ganson, K. T., Tsai, A. C., Weiser, S. D., Benabou, S. E. in Nagata, J. M. (2021). Job insecurity and symptoms of anxiety and depression among US young adults during COVID-19. Journal of Adolescent Health, 68(1), 53–56.
8. Gottardello, D. in Mazrekaj, D. (2021). The COVID-19 pandemic and gender inequality on the labour market: asystematic review and future directions. Dostopno prek https://denimazrekaj.com/wp-content/uploads/COVID-19-and-Gender-Gottardello-and-Mazrekaj.pdf
9. Gould, E. in Kassa, M. (2020). Young workers hi hard by the COVID-19 economy.
Dostopno prek https://www.epi.org/publication/young-workers-covid-recession
10. Ignjatović, M. (2006). Položaj mladih na trg delovne sile. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.
11. Korean Culture and Information Service. (2018). Facts About Korea. Dostopno prek https://newsroom.korea.net/upload/e-book/ecatalog5.jsp?Dir=357&catimage=&eclang=en 12. Kresal, B. (2020). COVID-19 and Labour Law: Slovenia. Italian Labour Law e-Journal,
13(1S).
13. Lee, J. in Yang, H. S. (2021). Pandemic and Employment: Evidence from COVID-19 in South Korea. Mimeo.
14. Lee, S. in Kim, T. H. (2021). South Korea’s Combating COVID-19 Under the Rule of Law.
Dostopno prek
https://verfassungsblog.de/south-koreas-combating-covid-19-under-the-rule-of-law
15. Mascie Taylor, N. in Moji, K. (2021). Pandemics. Journal for Peace and Nuclear Disarmament, 4(1), 47–59.
16. Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.
17. Partington, R. J. (2021). Youth unemployment: the young workers hit hard by the Covid crisis. Dostopno prek https://www.theguardian.com/society/2021/apr/21/youth-unemployment-the-young-workers-hit-hard-by-the-covid-crisis
18. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2021). Delo. Dostopno prek https://fran.si/iskanje?View=1&Query=delo&hs=1
19. Svetlik, I. (1991). Delo in kakovost življenja. Družboslovne razprave, 8(12), 19–34.
20. Ule, M. (2008). Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
21. Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 2020). Ukrepe za zajezitev širjenja okužb prilagajamo glede na epidemiološko situacijo v državi in širši regiji. Dostopno prek https://www.gov.si/novice?year=2020&month=4&day=30&tag%5B%5D=554&nrOfItem s=20
22. World Bank. (2020). GDP per capita (constant 2010 US$) - Korea, Rep., Slovenia.
Dostopno prek https://data.worldbank.org/indicator/NY.GDP.PCAP.KD?locations=KR-SI 23. Wu, Y. C., Chen, C. S. in Chan, Y. J. (2020). The outbreak of COVID-19: An overview.
Journal of the Chinese medical association, 83(3), 217–220.
35,/2*(
QH
PLVOLPGDJDQHERVSUHPHQLOD
.DNR SRPHPEQL VH WL ]GLMR QDVOHGQML GHORYQL Y]RUFL Y SULKRGQRVWL SR SDQGHPLML JOHGHQDWYRMHL]NXãQMHPHGSDQGHPLMR"
GHORRGGRPD
3ULORJD%$QNHWQLYSUDãDOQLNYDQJOHãþLQL
9HU\6LJQLILFDQW
,I\RXDQVZHUHG\HVKRZ"
/HVVZRUNVHFXULW\
+RZ UHOHYDQW GR \RX FRQVLGHU WKH IROORZLQJ ZRUNLQJ IRUPDWV LQ WKH IXWXUH SRVW SDQGHPLFDFFRXQWLQJIRU\RXSDQGHPLFH[SHULHQFH"
)UHHODQFHZRUN
3HRSOH VKRXOG VWULYH WRZDUGV D PRUH HTXDO VRFLHW\ DIWHU H[SHULHQFLQJ WKH SDQGHPLF RI
&29,'
3HRSOH ZLOO VWULYH WRZDUGV EHLQJ PRUH VHOIVXIILFLHQW LQ VRFLHW\ DIWHU H[SHULHQFLQJ WKH SDQGHPLFRI&29,'ORFDOSURGXFWLRQRIIRRGDQGRWKHUJRRGVVPDOOVXSSO\FKDLQ 'R\RXEHOLHYH\RXQJDGXOWVOLNH\RXUVHOIFRXOGLQIOXHQFHGHFLVLRQPDNHUV"
'R\RXEHOLHYHJRYHUQPHQWLVGRLQJHQRXJKWRVDWLVI\WKHMREVHFXULW\QHHGVRI\RXQJDGXOWV GXULQJWKHSDQGHPLF"
3HRSOH VKRXOG VWULYH WRZDUGV D PRUH HTXDO VRFLHW\ DIWHU H[SHULHQFLQJ WKH SDQGHPLF RI
&29,'
People will strive towards being more self-sufficient in society after experiencing the pandemic of COVID-19 (local production of food and other goods, small supply chain, ...) Do you believe young adults like yourself could influence decision makers?
Do you believe government is doing enough to satisfy the job security needs of young adults during the pandemic?
Priloga C: Intervju
Vprašanja za intervjuvance v slovenščini 1. Kaj ti delo pomeni?
2. Ali se ti zdi, da se je zate pomen dela ali študija med pandemijo spremenil?
3. Kakšna čustva občutiš ob svojem delu ali študiju (lahko tudi ob obeh)?
4. Kako so po tvojem mnenju spremembe, ki jih je povzročila pandemija covida-19, kot so delo ali študij od doma, krajši delovnik, manj strukturiran delovnik, manj stika s sodelavci ali sošolci, vplivale na tvoje dojemanje dela?
5. Kako se pandemija odraža v tvojih nadaljnjih kariernih ali študijskih možnostih?
6. Ali so se tvoji načrti za prihodnost po izkušnji s pandemijo spremenili?
7. Kako entuziastično gledaš na prihodnost?
a. Svojo prihodnost?
b. Splošen pogled na trg delovne sile in tvoje mesto v njem?
8. Ali si razmišljal o spremembi svoje kariere?
9. Ali se počutiš gotov glede svoje zaposlitve/študija?
10. Ali vidiš pandemijo kot prelomno točko dela v prihodnosti?
11. Ali misliš, da si bodo ljudje po izkušnji s pandemijo želeli bolj enakopravno, samozadostno družbo?
Vprašanja za intervjuvance v angleščini 1. What does work mean to you?
2. Do you think meaning of work changed for you during pandemic?
3. What kind of emotions do you feel regarding your work or your studies?
4. How do you think changes epidemic of Covid-19 brought, such as work/classes from home, shorter work/study hours, less structured working/study hours, less contact with your co-workers/classmates, affect your perception of you work?
5. How does pandemic reflect in your future career/study options?
6. Did your plans for the future change after experiencing pandemic?
7. How enthusiastic are you about the future?
a) Your personal future?
b) General labour market future and your placement in it?
8. Have you considered changing your career path?
9. Do you feel secure in your work/study position?
10. Do you see pandemic as a changing point for the future regarding work?
11. Do you think people will strive towards more equal, self-sufficient society after experiencing epidemic?