4.1 CIPER
Tabela 1: Demografski kazalniki za državo Ciper Leto Št. preb.
11
Ciper je v zadnjih šestdesetih letih več kot podvojil svoje število prebivalcev. Če to rast pretvorimo v odstotke, dobimo 117 % rast števila prebivalcev v obdobju od 1960 do 2020.
Gre za daleč največjo rast med obravnavanimi državami. Na drugem mestu v tej kategoriji je Malta z 41 % rastjo. Prav Malta je tista država, ki je Cipru najbolj podobna glede na te kazalnike. Indeks rasti prebivalstva je bil pozitiven celotno obdobje; vrh je dosegel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je znašal več kot 10 % v obdobju petih let.
Pričakovana življenjska doba je visoka in presega vrednost 80 v letu 2020. Glede na večino statističnih podatkov iz tabele 1 bi Ciper lahko opisali kot »državo ekstremov.« Ima največjo naravno prirast; povprečna starost prebivalca v mediani je najnižja med obravnavanimi državami in je edina, katere vrednost ne presega 40. Surova stopnja rodnosti je v zadnjih šestdesetih letih doživela največji upad med obravnavanimi državami. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ta najvišja. Surova stopnja smrtnosti je v celotnem obdobju bila najnižja med obravnavanimi državami. V povprečju znaša 7,1. Tudi kazalnik stopnje neto selitev je za Ciper zabeležil največjo in tudi najmanjšo vrednost med vsemi desetimi državami. Ta stopnja je bila največja v obdobju med letoma 1995 in 2000 pri 11,8 %. Glede na dejstvo, da je Ciper vstopil v EU leta 2004, lahko ugotovimo, da vstop države v EU ni neposredno vplival na migracije, saj so se migracije v Ciper začele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Najnižja stopnja neto selitev je bila med letoma 1960 in 1965 pri -14,9 %. Kljub temu se je število prebivalcev povečevalo zaradi visoke stopnje rodnosti.
Skupna stopnja rodnosti dandanes vztrajno pada in je trenutno najnižja med obravnavanimi državami. A število prebivalcev še vedno raste, saj Ciper očitno uživa pozitiven ugled med prebivalci. Demografska struktura Cipra bo tako čez nekaj desetletij bistveno drugačna, kot smo je vajeni.
12
4.2 ČEŠKA
Tabela 2: Demografski kazalniki za državo Češka Leto Št. preb.
13
Po številu prebivalcev je Češka na drugem mestu med obravnavanimi državami. Češka ima sicer drugo največjo gostoto prebivalstva med obravnavanimi državami. Prebivalstvena strukture Češke je v zadnjih šestdesetih letih narasla za dober milijon prebivalcev. Rast so zabeležili v skoraj vsakem petletnem obdobju v zadnjih šestdesetih letih. Takrat, ko pa so zabeležili padec, je bil ta minimalen. Petletni Indeks rasti prebivalstva in hkrati tudi povprečna letna prirast prebivalstva sta rahlo upadli le sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja in na začetku novega tisočletja. Razlike so zelo majhne, zato na podlagi teh podatkov še ni mogoče priti do zaključkov. Kazalnik »neto število priseljencev« nam jasno pokaže, da se je število priseljencev na Češkem znatno povečalo po vstopu države v EU.
Tudi danes ta indikator kaže visoke vrednosti. Na podlagi tega lahko sklepamo, da Češka uživa pozitiven ugled med prebivalci. Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja so se Čehi množično odseljevali. Prav tako lahko zaznamo množično izseljevanje ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. V tistih časih očitno ta država ni imela pozitivnega ugleda med prebivalci. Tudi stopnja neto selitev je šele po vstopu te države v EU presegla 1 %. V zadnjih petnajstih letih se je povečala tudi skupna stopnja rodnosti. Skupna stopnja smrtnosti se še ni spustila pod vrednost 10. V obdobju takoj po razpadu Čehoslovaške sicer ni mogoče opaziti velikih statističnih izstopanj, kar je logično, saj je razpad Češkoslovaške potekal mirno in sporazumno. Surova stopnja rodnosti je ob koncu prejšnjega tisočletja drastično upadla, danes pa spet raste in je med višjimi med temi desetimi državami. Tudi pričakovana življenjska doba ob rojstvu je med višjimi, a še ni dosegla vrednosti 80.
Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da je Češki vstop v EU pomagal pri ustvarjanju večjega zaupanja v državo v primerjavi s preteklostjo.
14
4.3 ESTONIJA
Tabela 3: Demografski kazalniki za državo Estonija Leto Št. preb.
15
Demografski podatki Estonije iz tabele 3 Estonije ne prikažejo v najboljši luči. A med tremi baltskimi državami ima Estonija še najbolj zavidljive statistične podatke. Število prebivalcev sicer upada, a v Estoniji upada za manj kot v Litvi in Latviji. Podatki za leto 2020 celo kažejo rahlo rast v številu prebivalcev. Napovedi za leto 2025 ponovno niso vzpodbudne.
Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je v zadnjih desetih letih močno narasla in s tem je Estonija dohitela preostale države. Množična priseljevanja so se dogajala v času Sovjetske Zveze. V času osamosvojitve Estonije je prišlo do množičnih izseljevanj iz države. Drugi val izseljevanj je sprožil vstop države v EU. Kot že rečeno, je v zadnjih petih letih prišlo do preobrata in Estonija je prvič po osamosvojitvi zabeležila več imigracij kot emigracij.
Naravni prirast je v celotnem obdobju samostojne Estonije negativen. Med temi desetimi državami ima Estonija sicer drugo najmanjšo gostoto prebivalstva takoj za Latvijo in drugo najmanjše število prebivalcev takoj za Malto. Surova stopnja smrtnosti je med višjimi. Ena izmed zadanih hipotez v tej diplomski nalogi je, da imajo države, ki so že prevzele evro, v povprečju boljše demografske podatke kot tiste, ki evra še nimajo. Podatki Češke v poglavju 4.2, ki evra še nima, kažejo veliko boljšo sliko kot podatki Estonije in tudi preostalih dveh baltskih držav, ki tudi uporabljata evro kot svojo valuto in ki ju bomo obravnavali v poglavjih 4.4 in 4.5, zato je lahko ta hipoteza že zavrnjena. Ali Estonija uživa visoko stopnjo zaupanja med prebivalci, je težko reči ravno zaradi pozitivne spremembe v zadnjih petih letih. Sicer so napovedi za obdobje med 2021 in 2025 ponovno negativne.
16
4.4 LATVIJA
Tabela 4: Demografski kazalniki za državo Latvija Leto Št. preb.
17
V času svoje samostojnosti Latvija še ni zabeležila pozitivne rasti prebivalstva. Tudi naravna prirast je v celotnem obdobju samostojnosti te države negativna. Podatki za leto 2020 kažejo tudi na največjo surovo stopnjo smrtnosti in na najnižjo pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu med vsemi desetimi obravnavanimi državami. Surova stopnja smrtnosti se veča samo v Latviji in Litvi. V ostalih državah se niža ali ostaja približno enaka. Zato množična izseljevanja iz države niso nobeno presenečenje. Podobno kot v Estoniji in Litvi so se tudi v Latviji množična izseljevanja začela kmalu po osamosvojitvi. Razlika od Estonije je v tem, da množično izseljevanje tamkajšnjih prebivalcev še vedno poteka v velikem številu. Še ena podobnost z Estonijo in Litvo je v tem, da je število priseljencev bilo pozitivno v časih nekdanje Sovjetske Zveze. Med pozitivna dejstva lahko navedemo le najvišjo stopnjo rodnosti med obravnavanimi državami. Kljub temu nas lahko skrbi za dolgoročni obstoj te države, ki je v zadnjih tridesetih letih izgubila skoraj tretjino svojega prebivalstva. Na podlagi danih podatkov lahko zaključimo, da ima Latvija zelo negativen ugled med prebivalci. Prvo izmed treh zadanih hipotez smo že zavrgli v poglavju 4.3; še ena hipoteza v tej diplomski nalogi predvideva, da naj bi se kazalniki izboljšali po vstopu države v EU. Primer Latvije lahko to hipotezo zavrne. Gospodarska slika nekaterih novih držav članic se očitno prepočasi izboljšuje ali pa se celo ne izboljšuje. Ljudje posledično niso pripravljeni tako dolgo čakati, zato so se demografski kazalniki v nekaterih državah bistveno poslabšali.
18
4.5 LITVA
Tabela 5: Demografski kazalniki za državo Litva Leto Št. preb.
19
Litovski demografski kazalniki so v veliki meri zelo podobni latvijskim. V času svoje samostojnosti še niso zabeležili pozitivnega petletnega indeksa rasti prebivalstva in povprečne letne prirasti. Tudi naravna prirast prebivalstva je večinoma negativna. Podobno kot v Estoniji in Latviji so se v obdobju osamosvajanja začela množična izseljevanja iz države.
Po vstopu Litve v EU so množična izseljevanja narasla še za približno dodatnih 50 %. Zato je Litva med desetimi obravnavanimi državami edini tak primer, kjer je sprememba kazalnika
»neto število priseljencev« v obdobju vstopa države v EU dovolj opazna, da lahko z gotovostjo pridemo do naslednjega zaključka: Vstop Litve v EU je emigracije še pospešil.
Kar se tiče obdobja pred osamosvojitvijo, za vse tri baltske države velja enako. Takrat so bile te države veliko bolj zaželene destinacije kot danes. Surova stopnja smrtnosti je zelo visoka v primerjavi z ostalimi desetimi državami in se tako kot v Latviji še viša. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je nizka. Po podatkih za leto 2020 v obeh kazalnikih za Litvo zaostaja le Latvija. Povprečna starost prebivalca, izražena v mediani, je v zadnjih desetih letih bolj sunkovito narastla kot v ostalih državah. Na podlagi tega dejstva lahko zaključimo, da se večinoma izseljujejo mlajši prebivalci. V zadnjih tridesetih letih je sicer ta država izgubila skoraj milijon ljudi. Očitno tudi v tej državi vlada nizka stopnja zaupanja v državo.
20
4.6 MADŽARSKA
Tabela 6: Demografski kazalniki za državo Madžarska Leto Št.
21
Madžarska se sooča z v povprečju najnižjo rodnostjo med obravnavanimi državami. Upad števila prebivalcev je sicer med počasnejšimi. Dandanes se relativno malo ljudi odloči preseliti na Madžarsko ali odseliti z Madžarske. Toda Madžarska je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja doživela masovno izseljevanje, takoj po zamenjavi režima pa masovno priseljevanje. Indeksi rasti prebivalstva so sicer ostali negativni. To lahko pojasnimo v nizki stopnji rodnosti in visoki stopnji smrtnosti. Prav v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila stopnja smrtnosti na Madžarskem namreč najvišja med temi desetimi obravnavanimi državami. Pričakovana življenjska doba prebivalca ob rojstvu je zelo nizka, sploh če jih primerjamo s sosednjimi državami. Ob vstopu Madžarske v EU so se kazalniki selitev umirili in v zadnjih desetih letih stagnirajo. Kot razlog, zakaj je to tako, lahko navedemo madžarski jezik, ki je zelo unikaten. Posledično je Madžarom veliko težje zapustiti svojo državo, saj bi se morali naučiti nov jezik, ki je v vseh pogledih drugačen od madžarščine. Enako velja za prebivalce vseh ostalih držav, če bi se hoteli preseliti na Madžarsko. Prav zaradi te posebnosti je težko priti do zaključka, ali ima Madžarska pozitiven ali negativen ugled med prebivalci. Vsekakor je bilo v tabeli 6 mogoče zaznati več negativnih kot pozitivnih demografskih kazalnikov.
22
4.7 MALTA
Tabela 7: Demografski kazalniki za državo Malta Leto Št. preb.
23
Kot je že bilo povedano v poglavju 4.1, je Malta sodeč po teh prikazanih kazalnikih v veliki meri podobna Cipru. Ciper in Malta imata zelo drugačne demografske podatke kot preostali del kontinentalne Evrope. Zato bi lahko tudi Malto opisali kot »državo ekstremov«. Malta ima najmanj prebivalcev med obravnavanimi državami. Sicer najbolj izstopa v zelo visoki gostoti prebivalstva. Ima drugo najnižjo stopnjo smrtnosti takoj za Ciprom; njeni prebivalci imajo v povprečju najdaljšo pričakovano življenjsko dobo med temi desetimi obravnavanimi državami. Surova stopnja rodnosti in skupna stopnja rodnosti sta med nižjimi med obravnavanimi državami. Malta redno beleži pozitivno rast prebivalstva. Mali upad je zabeležila le v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja. Zanimivo je, da vstop Malte v EU ni povzročil velikih anomalij v statističnih podatkih iz tabele 7. Število priseljencev je doseglo vrh v obdobju med 2010 in 2015. Kot možen vzrok lahko navedemo evropsko begunsko krizo iz leta 2015. Iz danih podatkov, ki Malto prikazujejo v zelo dobri luči, lahko pridemo do zaključka, da Malta uživa pozitiven ugled med prebivalci, ampak je zaradi zelo visoke gostote prebivalstva in tudi zaradi svoje majhnosti veliko manj zaželena destinacija kot Ciper.
24
4.8 POLJSKA
Tabela 8: Demografski kazalniki za državo Poljska Leto Št.
25
Poljska ima med desetimi obravnavanimi državami daleč največ prebivalcev. Prav zato moramo s še posebno previdnostjo interpretirati kazalnik »neto število priseljencev«, saj je na prvi pogled ta kazalnik veliko bolj skrb vzbujajoč, kot je v resnici. Na začetku tega tisočletja je število prebivalcev začelo počasi upadati. Tudi kazalnik, ki prikazuje naravno rast, se že vrsto let niža; napovedi za leto 2025 pa tudi niso vzpodbudne. Sodeč po tabeli 8 se Poljska že več kot pol stoletja sooča z negativnim številom priseljencev. Z drugimi besedami to pomeni, da se veliko ljudi odloča zapustiti to državo. Kljub temu je indeks rasti prebivalstva do konca prejšnjega tisočletja ostal pozitiven. Razlog lahko najdemo v kazalniku surove stopnje rodnosti in skupne stopnje rodnosti, ki sta bila v prejšnjem tisočletju med najvišjimi med obravnavanimi državami. Kazalnika surove stopnje rodnosti in skupne stopnje rodnosti sta se tako kot tudi v ostalih državah precej umirila. Na Poljskem sta ta kazalnika dandanes med nižjimi. Neto selitve ostajajo negativne. Pravzaprav je Poljska edina izmed teh desetih držav, ki ima negativno vrednost kazalnika neto selitev v celotnem obravnavanem obdobju. Stopnja neto selitev se večinoma giblje znotraj minus enega odstotka, kar je veliko manj kot v vseh treh Baltskih državah. Ob spremembi političnega režima na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so se masovne emigracije malenkostno povečale. Ob vstopu Poljske v EU je mogoče zaznati drugi val množičnega odseljevanja prebivalstva. Vrh masovne emigracije na Poljskem se je zgodil v obdobju med letoma 2011 in 2015. Vseeno ti podatki niso tako skrb vzbujajoči kot demografski podatki Litve in Latvije. Kljub temu lahko ugotovimo, da tudi Poljska še vedno ne uživa velikega zaupanja med svojim prebivalstvom.
26
4.9 SLOVAŠKA
Tabela 9: Demografski kazalniki za državo Slovaška Leto Št. preb.
27
Slovaško bi lahko opisali kot daleč najbolj konstantno državo glede na večino kazalnikov iz tabele 9. Kazalniki, kot so petletni indeks rasti prebivalstva, povprečna letna prirast prebivalstva in naravna prirast, zaznavajo zelo majhne spremembe, še zlasti v tem tisočletju. V preteklosti pa to ni bilo tako. Število prebivalcev se je večalo predvsem zahvaljujoč visoki stopnji rodnosti. Po drugi strani je bilo tudi nekaj emigracij iz države.
Osamosvojitev te države in vstop v EU nista vidneje vplivala na obravnavane kazalnike.
Morda je le mogoče zaznati upočasnitev stopnje neto selitev in neto števila priseljencev ob njihovi osamosvojitvi in kasneje ponovne negativne vrednosti teh dveh kazalnikov v obdobju med letoma 2006 in 2010. Te vrednosti so sicer zelo majhen v celotnem obravnavanem obdobju. Kazalnik pričakovane življenjske dobe ob rojstvu se je v času samostojnosti te države zelo povečal. Surova stopnja smrtnosti je med nižjimi med temi desetimi državami. Povprečna starost prebivalstva, izražena v mediani, je druga najnižja med obravnavanimi državami takoj za Ciprom. Ta vrednost je bila nizka tudi v preteklosti.
Mlajši prebivalci Slovaške torej nikoli niso čutili potrebe po množičnem izseljevanju.
Slovaška torej uživa visoko stopnjo zaupanja njihovih prebivalcev. Sodeč po tabeli 9 za to dejstvo ni kriva EU, pač pa osamosvojitev Slovaške.
28
4.10 SLOVENIJA
Tabela 10: Demografski kazalniki za državo Slovenija Leto Št. preb.
29
V zadnjih šestdesetih letih je število prebivalcev v Sloveniji naraščalo vse do njene osamosvojitve. Kasneje, na prelomu tisočletja, je rahlo upadlo, nato pa je spet začelo naraščati. Predvidevanja za prihodnost kažejo na ponoven upad števila prebivalcev. Razlog, zakaj je to tako, lahko najdemo v kazalniku, ki nam pove povprečno starost prebivalca v mediani. Podatki za leto 2020 kažejo na drugo največjo vrednost povprečne starosti v mediani med temi desetimi državami. Tudi pričakovana življenjska doba prebivalca ob rojstvu je zelo visoka in v letu 2020 presega vrednost 80. Vrednost nad 80 je med obravnavanimi državami uspelo doseči le še Malti in Cipru. Zanimivo je to, da kazalnik stopnje neto selitev pokaže večje vrednosti v obdobju, ko je Slovenija še bila del Jugoslavije, kot pa v obdobju samostojne Slovenije. V kazalniku »neto število priseljencev« je mogoče zaznati dve anomaliji. Takoj po osamosvojitvi lahko opazimo negativno vrednost števila priseljencev, v obdobju po vstopu Slovenije v EU pa visoko vrednost števila priseljencev.
Sicer je Slovenija v zadnjih šestdesetih letih povečala svoje število prebivalcev skoraj za pol milijona ljudi. Surova stopnja rodnosti je med nižjimi med obravnavanimi državami; skupna stopnja rodnosti in skupna stopnja smrtnosti sta v zadnjem obdobju nekje v povprečju.
Napovedi kažejo na povečanje surove stopnje smrtnosti, najverjetneje zaradi staranja prebivalstva. Sodeč po podatkih iz tabele 10 lahko zaključimo, da Slovenija uživa visoko zaupanje med prebivalstvom ne samo v obdobju svoje samostojnosti, pač pa tudi v preteklem obdobju, ko je Slovenija še bila del nekdanje Jugoslavije.
30
4.11 PRIMERJAVA
Tabela 11: Primerjava stanja izbranih kazalnikov leta 2000 in leta 2020.
Država + Leto Št. preb.
31
Tabela 11 med seboj primerja nekatere kazalnike za vsako izmed obravnavanih držav v obdobju pred vstopom države v EU in stanjem iz leta 2020. Iz tabele je razvidno, da se je v vseh državah povečala povprečna starost prebivalstva in pričakovana življenjska doba ob rojstvu. Ljudje torej v povprečju živijo dlje kot pred dobrimi dvajsetimi leti. Kazalnik povprečne starosti izražene v mediani je najbolj narasel v Litvi. To pa se sicer ne kaže v kazalniku pričakovane življenjske dobe. Latvija se še vedno sooča z zelo visoko stopnjo smrtnosti in tudi z množičnim odseljevanjem iz države. Leta 2000 je imela Latvija več prebivalcev kot Slovenija, danes pa jih ima manj. Zelo zanimiv primer je Estonija, saj se jim je število prebivalcev zmanjšalo; stopnja rodnosti se jim je povečala; stopnja smrtnosti se jim je zmanjšala; stopnja neto selitev se je povečala. To zveni povsem nelogično. Tabela 3 nam sicer daje bolj jasne podatke o tem, kaj se je dogajalo v Estoniji na področju prebivalstva v zadnjih dvajsetih letih. Kazalnik pričakovane življenjske dobe se je najbolj povečal prav v Estoniji, in sicer za 9 let. Najmanj pa se je povečal na Malti in na Cipru, vendar sta ti dve državi še vedno v vrhu tega kazalnika. Velja izpostaviti tudi Ciper. V tej državi se je v zadnjih dvajsetih letih občutno zmanjšala surova stopnja rodnosti. Prav tako je opaziti močan upad kazalnika stopnje neto selitev, ki pa je sicer še vedno visok.
32