Denarna gibanja in denarna politika

-20.0%

-15.0%

-10.0%

-5.0%

0.0%

5.0%

10.0%

15.0%

20.0%

25.0%

30.0%

dec.98 mar.99 jun.99 sept.99 dec.99 mar.00 jun.00 sept.00 dec.00 mar.01 jun.01 sept.01 dec.01 mar.02 jun.02 sept.02 dec.02 mar.03 jun.03 sept.03 dec.03 mar.04

medletno

Teèaj EUR Teèaj USD

Cene živ ljenjskih potrebšèin 0.0%

2.0%

4.0%

6.0%

8.0%

10.0%

12.0%

14.0%

jan.00 jul.00 jan.01 jul.01 jan.02 jul.02 jan.03 jul.03 jan.04

medletno

CPI Lombardna

TBZ-60d TBZ-270d

ref inanciranje pri BS ref inanciranje pri ECB

Vir: Banka Slovenije.

Slika 17: Obrestne mere Banke Slovenije

Soèasno z zniževanjem obrestnih mer je Banka Slovenije upoèasnjevala tudi depreciacijo tolarja, ob koncu leta pa je doloèila èasovni okvir za doloèitev fiksnega teèaja tolarja do evra. Po tem, ko se je medletna rast teèaja evra v drugi polovici leta 2002 ohranjala na ravni približno 4.0%, je BS tudi v prvih mesecih leta ohranjala nespremenjene meseène stopnje depreciacije tolarja. Po znižanju obrestnih mer v marcu pa je za približno tretjino znižala tudi meseène stopnje rasti teèaja. Medletna stopnja rasti teèaja evra se je tako postopno zniževala in ob koncu leta znašala 2.8%. Kljub znižanju depreciacije tolarja za 1.2 odstotne toèke pa se, ob upoštevanju visokega prenosa rasti teèaja evra na rast cen življenjskih potrebšèin z odlogom dveh do treh èetrtletij, njegov relativni prispevek k inflaciji ob koncu leta v primerjavi s predhodnimi leti ni bistveno spremenil. Kljuèno spremembo na podroèju teèajne

Slika 18: Gibanje teèaja evra in ameriškega dolarja

Vir: Banka Slovenije.

0.0%

5.0%

10.0%

15.0%

20.0%

25.0%

30.0%

35.0%

40.0%

dec.95 jun.96 dec.96 jun.97 dec.97 jun.98 dec.98 jun.99 dec.99 jun.00 dec.00 jun.01 dec.01 jun.02 dec.02 jun.03 dec.03

medletno

denarni agregat M1 denarni agregat M2 denarni agregat M3

politike v lanskem letu je zato predstavljala doloèitev èasovnega okvira za vstop v mehanizem deviznih teèajev ERM II, v katerem ne bo veè mogoèe izvajati sistematiène (in s tem visoko predvidljive) depreciacije domaèe valute. S tem bodo odpravljeni tudi inflacijski pritiski, ki so v zadnjih letih izvirali iz depreciacije domaèe valute.

Za leto 2003 je bilo znaèilno tudi umirjanje rasti kolièine denarja, ki je bilo veèje pri širše opredeljenih denarnih agregatih. Rast ožje opredeljenega denarnega agregata M1 je konec leta 2003 znašala 10.6% (v letu 2002 11.1%), hitreje pa se je zniževala rast širše opredeljenih denarnih agregatov. Rast M2 se je zmanjšala za 19.8 odstotne toèke na 5.2%, rast M3 pa za 13.5 odstotne toèke, na 4.9%. Velika razlika med zniževanjem rasti denarnih agregatov v lanskem letu je bila predvsem posledica spremenjenih neto finanènih pritokov: ti so se iz 1,590.1 mio EUR v letu 2002 lani zmanjšali na 228.2 mio EUR, kar je pomembno vplivalo na zmanjšanje rasti širše opredeljenih denarnih agregatov. Poveèanje denarnega agregata M3 za 177 mrd SIT v letu 2003 je tako posledica poveèanja naložb domaèih bank, medtem ko se je neto tuja aktiva zmanjšala.

V prvem èetrtletju leta 2004 je Banka Slovenije nadaljevala z izvajanjem politike, predstavljene v Programu vstopa v ERM II in prevzem evra, ki naj bi do konca leta omogoèila prikljuèitev mehanizmu deviznih teèajev ERM II. V skladu s sprejetimi usmeritvami je nadaljevala z zniževanjem obrestnih mer, ki so bile konec marca od decembrskih nižje za 0.5 odstotne toèke, hkrati pa je postopno upoèasnjevala tudi depreciacijo tolarja. Meseène stopnje rasti teèaja evra so znašale približno 0.2 odstotne toèke, zaradi èesar se je medletna rast teèaja evra do konca marca znižala na 2.5%. Nadaljevanje takšne politike tudi v naslednjih mesecih naj bi ob koncu leta omogoèilo vstop v mehanizem deviznih teèajev ERM II, ki ne bo povzroèil pomembnejših ekonomskih pretresov.

Slika 19: Rast denarnih agregatov

Vir: Banka Slovenije

Okvir 15: Program vstopa v ERM II in prevzem evra

Vlada in Banka Slovenije sta novembra 2003 sprejeli Program vstopa v ERM II in prevzem evra, v katerem sta predstavili usmeritve ekonomskih politik, ki bodo do konca leta 2004 privedle do vstopa v sistem deviznih teèajev ERM II in ob izpolnitvi maastrichtskih kriterijev omogoèili prevzem evra v zaèetku leta 2007. Slovenija nekaj mesecev pred vstopom v EU izpolnjuje maastrichtska kriterija, ki opredeljujeta fiskalno konvergenco, ne pa tudi vseh kriterijev monetarne konvergence. Sprejeti dokument se zato osredotoèa na izvajanje politik, ki bodo privedle do èimprejšnjega znižanja inflacije ter stabilizacije teèaja tolarja, ob hkratnem ohranjanju izpolnjevanja preostalih kriterijev v èasu sodelovanja v ERM II. Banka Slovenije se v Programu zavezuje, da bo nadaljevala z zniževanjem nominalnih obrestnih mer ter tako v èasu sodelovanja v ERM II omogoèila njihovo konvergenco k obrestnim meram v EU. Hkrati bo do vstopa v ERM II upoèasnjevala depreciacijo tolarja, v èasu èlanstva v ERM II pa skrbela, da nihanja teèaja tolarja ne bodo presegla dovoljenega razpona ±15%. Vlada pa se je zavezala, da bo znižanje inflacije, ob izvajanju dosedanjih politik na podroèju reguliranih cen, podpirala predvsem z izvajanjem strukturnih reform.

Ukrepi za poveèevanje mobilnosti produkcijskih faktorjev bodo hkrati poveèali možnost odzivanja ekonomije na šoke. Z vstopom v sistem ERM II bo vodenje denarne politike postalo predmet skupnega interesa držav èlanic, kar bo zmanjšalo možnost njenega odzivanja na šoke, ki bi lahko z veèjo intenzivnostjo kot na povpreèje držav EU delovali na slovensko ekonomijo. Zato bosta fiskalna in dohodkovna politika oziroma ukrepi, ki bodo privedli do veèje fleksibilnosti trga dela in prispevali k znižanju strukturnega javnofinanènega primanjkljaja, prevzeli relativno veèjo vlogo pri njihovi absorpciji.

Kljub predvidenim ukrepom ekonomske politike po vstopu v ERM II obstajajo tveganja, ki bi lahko privedla do zamika prevzema evra. Ob delnem izpolnjevanju maastrichtskih kriterijev že pred vstopom v ERM II ter sprejetjem usmeritev ekonomske politike, ki bodo v naslednjih dveh letih privedle do izpolnitve še preostalih kriterijev, obstajajo tveganja, ki bi lahko povzroèila kasnejšo uvedbo evra, kot je predvideno v programu. Kot najverjetnejša tveganja program omenja predvsem možnost nihanja teèaja tolarja, ki bi preseglo dovoljene meje, povzroèilo pa bi ga lahko prilagajanje strukture instrumentov Banke Slovenije razmeram v državah èlanicah ter veèji pritoki kapitala od prièakovanega. Nadalje obstaja možnost poèasnejšega zniževanja inflacije, ki bi bilo posledica višjega trošenja ali pritiskov na cene iz tujine, ter poveèanja javnofinanènega primanjkljaja, ki bi zmanjšal odzivno sposobnost ekonomije.