3.4.3 Merilnik barvnih koordinat
X-Rite i1 Pro je spektrofotometer, prikazan na sliki 3.16, ki za merjenje barvnih koordinat uporablja generirano svetlobo. V majhnih pasovih meri spekter od objekta odbite svetlobe in ga prek določene formule prevede v rdečo, modro in zeleno koordinato. Njegova natančnost zavisi od širine svetlobnih pasov, občutljivosti senzorja in resolucije naprave.
Največkrat se uporablja za kalibriranje računalniških monitorjev, saj je zaradi enostavnega principa delovanja uporaben na različnih področjih [12].
Slika 3.16: Svetlobno zaznavalo X-Rite i1 Pro [12]
25
4 Analiza vzorcev
4.1 Meritve geometrije 3D tiskanih vzorcev
Meritve geometrije vzorcev smo izvedli z namenom popisa obnašanja materiala pri tiskanju.
Ugotoviti smo želeli, koliko se material skrči/raztegne, s čimer bi določili natančnost tiska.
Za meritve smo natisnili cilindrične objekte s pravokotno podlago (slika 4.1).
Slika 4.1: 3D tiskan cilindrični vzorec za meritve geometrije
Omenjeni model smo najprej na grobo skicirali na papir in ga nato prenesli v 3D modelirni program Solidworks (slika 4.2). Nastal je model, ki je služil za merjenje petih različnih dimenzij in hkrati za vizualno primerjavo dveh zahtevnejših barvnih prehodov.
Slika 4.2: Solidworks model
Analiza vzorcev
26
Za vse vzorce smo uporabili enake nastavitve 3D tiska, razen pri PLA_20, kjer smo temperaturo šobe znižali na 200 °C, saj se je filament pri višji temperaturi kar razlezel po mizi tiskalnika.
Za merjenje dimenzij tiskanih vzorcev smo uporabili kljunasto merilo (slika 4.3). Izmerili smo višino h, dolžino a, debelino b in notranji d1 ter zunanji d2 premer. Vsako dimenzijo smo merili na petih različnih mestih in izračunali povprečno vrednost. Primerjali smo tudi zaokrožitve na vrhu cilindra ter prehod iz pravokotne podlage v vznožje cilindra. Opazovali smo očitno vihanje robov pravokotne podlage. Namesto ostrega roba so namreč nastajali zaokroženi in neravni robovi.
Slika 4.3: Kljunasto merilo in vzorci
4.2 Reološka karakterizacija filamentov
Reologija je veda o deformaciji materiala, ki poskuša razložiti, kako se material odzove na vneseno silo. Za določitev sile potrebujemo lastnosti materiala in njegov odziv. Glede na znane materialne lastnosti in njegov odziv na silo, lahko določimo deformacijo materiala in njegove tokovne lastnosti [13].
Reološka karakterizacija je v našem primeru zajemala rotacijske teste in s tem določanje viskoznosti materiala odvisnosti od strižnih pogojev. Vzrok za izvajanje testov se je pojavil zaradi problematičnega tiskanja s filamentom PLA_20. Ta se je namreč pri nespremenjenih nastavitvah kar razlezel po tiskalni površini. Namen merjenja viskoznosti filamentov je bila določitev še uporabne temperature tiska s PLA_20. Prenizka temperatura na šobi ekstrudorja
Analiza vzorcev
27 bi pomenila zatikanje, previsoka pa razlivanje filamenta po tiskalni mizi. V obeh primerih bi nastal slab, neuporaben izdelek.
Teste viskoznosti smo izvajali na reometru Anton Paar MCR302. Izdelane filamente smo najprej granulirali in iz njih napravili granule v velikosti ~1 mm. Testirali smo vzorce PLA_0, nato še PLA_5, PLA_20 ter modri TC dodatek.
Nastavljeni parametri pri izvajanju meritev viskoznosti so bili:
- Temperatura testiranja (tiskanja) = 210 °C - 100 točk merjenja
- Trajanje meritve na točki = 1,8 s - Trajanje celotnega testa = 180 s
4.3 Testiranje termičnih lastnosti filamentov
Diferenčna dinamična kalorimetrija (DSC) je tehnika, s katero spremljamo toplotne prehode v materialu pri segrevanju, ohlajanju ali izpostavljenosti določeni temperaturi. Merilni instrument, v našem primeru DSC Q2500, meri razliko v dovedenem toplotnem toku glede na referenco po točno nastavljenem temperaturnem programu. Analiza je izjemno uporabna, saj lahko materialu določi temperaturo steklastega prehoda, kristalizacije, taljenja, premreževanja in oksidacije [14].
Analizo smo izvedli pred in po izpostavi realnim pogojem, opisano v nadaljevanju. Testirali smo najprej začetne vzorce, nato referenčne in na koncu tiste, izpostavljene UV svetlobi.
Nastavljeni parametri določevanja termičnih lastnosti:
- temperaturno območje od -30 do 220 °C,
- segrevanje in ohlajanje je potekalo s hitrostjo 10 °C/min.
Postopek analize:
- 1. faza: ohlajanje vzorca na -30 °C, nato 5 minut konstantna temperatura -30 °C, - 2. faza: 1. segrevanje na 220 °C, nato 5 minut konstantna temperatura 220 °C, - 3. faza: ohlajanje nazaj na -30 °C,
- 4. faza: 2. segrevanje na 220 °C.
Analiza vzorcev
28
4.4 Izpostava vzorcev na različne zunanje dejavnike
Izpostavo vzorcev na različne dejavnike smo izvedli zato, da bi v karseda realnih pogojih vzorce obremenili in popisali njihove odzive. Z izpostavljenostjo vzorcev smo pričeli v mesecu novembru, trajala pa je 110 dni. Za izpostavo smo izdelali 3D natisnjene ploščice dimenzij 20x10x2 mm. Iz njih smo sestavili 5 paketov ploščic in jih izpostavili realnim pogojem. Prvi paket smo zaprli v predal, saj je služil za kontrolo. Drugega smo izpostavili povišani temperaturi radiatorja, tretjega nizkim temperaturam zamrzovalnika, četrtega sončni svetlobi in zadnjega navadni vodi.
Paketi vzorcev (slika 4.4) so vsebovali eno ploščico vsake koncentracije modrega pigmenta, torej od PLA_0 do PLA_20. Zraven smo dodali še eno ploščico, natisnjeno s komercialnim termokromnim filamentom - PLA_red, za primerjavo med modrimi in rdečimi vzorci.
Slika 4.4: Primer enega paketa ploščic za izpostavo različnim pogojem Paket 1: Predal
Vzorci, zaprti v predalu, so služili kot kontrolna skupina. V plastični vrečki so bili vzorci zaprti v predalu na sobni temperaturi (~21 °C). Predpostavili smo, da se vzorcem lastnosti ne bodo spremenile.
Analiza vzorcev
29 Paket 2: Radiator
Izpostavljenost povišani konstantni temperaturi za 110 dni je bilo neizvedljivo, zato smo se povišani temperaturi najbolj približali z uporabo domačega radiatorja. Vzorce smo razporedili po celotni površini vrhnjega dela radiatorja, kjer so se vsak dan periodično segrevali in ohlajali. Temperatura je nihala od 20 °C do 40 °C.
Paket 3: Zamrzovalnik
Vzorce smo v plastični vrečki položili v zamrzovalnik, ki je bil ohlajen na -18 °C.
Paket 4: Sončna svetloba
Ploščice četrtega paketa smo razporedili po okenski polici in jih pritrdili z lepilnim trakom.
V prvih dveh mesecih, novembra in decembra, ni bilo veliko lepega vremena in posledično direktne sončne svetlobe. Prevladalo je precej oblačno vreme, zato na vzorce ni bilo velikega vpliva. Začetek januarja pa se je vreme spremenilo in vzorci so bili vsakodnevno obsijani z zimskim soncem. Prav zaradi pomanjkanja sonca se je izpostava podaljšala na dobre tri mesece.
Paket 5: Voda
Ploščice smo stresli v steklen kozarec s pokrovom in ga napolnili z vodo. Položili smo ga na temno polico v sobi s konstantno temperaturo (~21 °C).
4.5 Določitev barvne spremembe 3D tiskanih vzorcev
Najpomembnejša lastnost izdelanega filamenta in posledično natisnjenih 3D objektov je spreminjanje barve. Pri sobni temperaturi so izdelki temno modre barve, pri povišani temperaturi pa spremenijo barvo v belo. Za bolj praktično uporabo moramo barvni prehod bolje opisati in ga opredeliti s temperaturno vrednostjo. Zato smo izdelali posebne vzorce in izmerili njihove barvne koordinate. To pomeni, da smo vzorcem izmerili 3 barvne koordinate (L*a*b*), ki popisujejo spremembo barvnega prehoda. Meritve smo izvedli pred in po izpostavi posameznim pogojem v okolici. S tem smo hoteli ugotoviti, kako različni dejavniki vplivajo na lastnosti vzorcev.
Testirani vzorci so bili:
- 3D natisnjene ploščice dimenzij 20x10x2 mm (slika 4.5),
Analiza vzorcev
30
- tiskani v setu (vsaka koncentracija posebej) po 5 na enkrat, - za analizo smo izbrali center (sredino) posamezne ploščice.
Slika 4.5: Natisnjeni termokromni vzorci naraščajočih koncentracij TC dodatka Uporabljene merilne naprave za določitev barve natisnjenih vzorcev:
- Temperaturno nadzorovane grelne plošče Temperature Controlled plates HGP-01 (grelna enota Kambič) (slika 4.6),
Slika 4.6: Grelna enota in računalniška oprema
Analiza vzorcev
31 - Svetlobno zaznavalo i1 s prikazom rdečega gumba za izvedbo meritev (slika 4.7)
Slika 4.7: Svetlobno zaznavalo Meritve so potekale po naslednjem protokoli:
-
namestitev predhodno pripravljenih natisnjenih ploščic na grelno ploščo, - kalibracija merilca (X-Rite i1 Pro) na beli referenčni standardni podlagi,-
merjenje spektra vzorca pred segrevanjem (10 naključnih meritev na površini natisnjene ploščice),-
segrevanje od 20 °C do 50 °C (temperatura grelne plošče) in ohlajanje nazaj do 10°C (hitrost segrevanja = 120 °C/h),
-
med segrevanjem in ohlajanjem v intervalu 1 °C izvedemo meritev spektra barve vzorca,-
meritev izvedemo s pritiskom na rdeči gumb svetlobnega zaznavala ( slika 4.7),-
analiza podatkov v programu Excel.Meritve spektrov barve smo izvedli pred in po izpostavi vzorcev določenim realnim vplivom. S tem smo spremembo barve zaradi vplivov iz okolja opisali v barvnih koordinatah.
Analiza vzorcev
32
33
5 Rezultati in diskusija
5.1 Rezultati meritev geometrije
Izmerjene dimenzije cilindričnih vzorcev smo najprej tabelirali. Za vsako dimenzijo posebej smo izračunali povprečne vrednosti meritev in jih grafično predstavili v diagramih tega poglavja. Postopek povprečenja in prikaza rezultatov smo izvedli v programu Excel. Rdeča črta na posameznem diagramu predstavlja načrtovano dimenzijo izdelka. Natančne načrtovane dimenzije izdelka so prikazane na sliki 5.1.
Slika 5.1: Načrtovane dimenzije cilindričnega vzorca
Rezultati in diskusija
34
Slika 5.2: Vrednosti dimenzije a pri tiskanju izdelka z različnimi filamenti
Slika 5.2 predstavlja meritve dimenzije a, ki so podale neskladne rezultate. Izdelek iz filamenta brez TC dodatka ni dosegel zastavljene dimenzije. Povprečje izmerjenih dimenzij je znašalo 35,7 mm kar je bilo za 0,3 mm premalo. V nasprotju pa so vsi ostali izdelki dimenzijo presegli za okvirno 0,5 mm. Najbolj je izstopal vzorec PLA_7, ki je zastavljeno dimenzijo 36 mm presegel za 0,9 mm. Na prvi pogled se odstopanja zdijo majhna, saj so bili tudi izdelki relativno majhni. Odstopanja maksimalnih in minimalnih vrednosti smo za lažjo predstavo pretvorili v procentualne vrednosti. Vzorec PLA_7 je od zastavljene dimenzije odstopal za 2,5 %, PLA_0 pa za skoraj 1 %.
Slika 5.3: Vrednosti dimenzije h
Rezultati in diskusija
35 Slika 5.3 prikazuje izmerjene vrednosti dimenzije h . Načrtovane dimenzije h, ki je znašala 13 mm, ni dosegel noben izdelek, kar je bilo pričakovano. Diagram na sliki 5.3 prikazuje odstopanje dimenzije vseh izdelkov v vertikalni smeri, torej v višino. To se zgodi, ker se filament med tiskanjem poseda in ne drži konstantne debeline slojev. Pojav moramo prej kompenzirati s predimenzioniranjem dimenzije v višino.
Tudi pri merjenju dimenzije h je najbolj ponovno odstopal vzorec PLA_0, saj mu je do zastavljenih 13 mm zmanjkalo ~0,4 mm (3 %). Najmanj pa je v tem primeru odstopal vzorec PLA_20, saj od točne dimenzije odstopa le 0,4 %.
Slika 5.4: Vrednosti dimenzije b
Slika 5.4 prikazuje vrednosti dimenzije b. Vrednosti načrtovane dimenzije b se je PLA_0 zelo približal, ostali vzorci pa so jo precej presegli. Večino presežka lahko pripišemo neravni površini na vrhu pravokotne podlage (slika 5.5). Tam so se sosednje niti vročega filamenta v istem sloju nagubale in povzročile nepravilnosti. Šoba v tiskalniku, ki potuje po površini natisnjenega izdelka, namreč rahlo izpodriva iztisnjen filament, kar povzroči valovito površino (slika 5.5). Izdelek iz filamenta PLA_7 je dimenzijo b presegel za cel milimeter, kar predstavlja 33 %.
Rezultati in diskusija
36
Slika 5.5: Neravna površina natisnjenega vzorca PLA_7
Slika 5.6 prikazuje zelo razgibane vrednosti izmerjene vrednosti dimenzije d1. Vzorec PLA_0 je načrtovano dimenzijo presegel za skoraj 0,5 mm, medtem ko je vzorcu PLA_7 do 19 mm manjkalo ~0,1 mm. Izdelki PLA_10, PLA_15 in PLA_20 so se dobro približali željeni dimenziji in jo presegli le za ~0,1 mm.
Slika 5.6: Vrednosti dimenzije d1
Vrednosti izmerjenih dimenzij d2 (slika 5.7) so bile ravno obratne izmerjenim vrednostim d1. V tem primeru skoraj pri vseh vzorcih opazimo, da načrtovana dimenzija ni bila dosežena, medtem ko je bil pri vzorcu PLA_7 izmerjen presežek dimenzije za ~0,2 mm.
Največje negativno odstopanje je izkazoval vzorec PLA_0. Če primerjamo zadnja dva diagrama lahko razberemo, da je imel izdelek PLA_7 največji obseg d2, PLA_0 pa najmanjšega.
Rezultati in diskusija
37 Slika 5.7: Vrednosti dimenzije d2
5.2 Rezultati reološke karakterizacije taline
Rezultati reološke karakterizacija petih različnih talin so predstavljeni na sliki 5.8.
Slika 5.8: Diagram viskoznosti talin nekaterih proučevanih filamentov
Za določevanje viskoznosti smo izbrali vzorec PLA_0 kot referenco čistega PLA filamenta brez dodatkov. Poleg tega smo testirali še sam TC dodatek, vzorec PLA_5 z majhno
Rezultati in diskusija
38
vrednostjo dodanega TC pigmenta in PLA_20 z najvišjo vrednostjo dodanega TC, za katerega smo viskoznost pomerili pri dveh različnih temperaturah.
Rezultati meritev viskoznosti so pokazali, da se je talina vzorca PLA_0 vedla podobno kot vzorec PLA_5. Oba vzorca izkazujeta podobno viskoznost pri nizkih strižnih hitrostih, pri strižnih hitrostih nad 1 s-1 pa se jima viskoznost drastično zmanjša. Filament PLA_20 smo v prvem poizkusu testirali pri 210 °C, tako kot vse ostale filamente. Rezultati so pokazali točno to, kar se je dogajalo pri tiskanju. Siva krivulja na sliki 5.8 že pri nizkih strižnih hitrostih izkazuje nižjo viskoznost, ki z naraščanjem strižne hitrosti počasi pada, pri strižni hitrosti 0,1 s-1 pa sledi postopen padec. Zaradi nizkih vrednosti viskoznosti smo testiranje na tem vzorcu ponovili pri nižji temperaturi, t.j. pri 200 °C. Material je v tem primeru pokazal podobno obliko krivulje kot pri višji temperature, le da so bile v celotnem merilnem območju strižnih hitrosti vrednosti viskoznosti višje in primerljive z vrednostmi viskoznosti ostalih talin. Začetna viskoznost (pri nizkih strižnih hitrostih) je bila pri vseh merjenih talinah podobna (~3000 Pa·s) do strižne hitrosti 1 s-1. Od tam naprej je viskoznost vzorca PLA_20 kljub nižji temperaturi precej bolj izrazito padala kot pri ostalih dveh vzorcih.
Problematiko tiskanja pri povišani temperaturi smo opisali z reološkim testom določevanja strižno odvisne viskoznosti. Filament PLA_20 se je pri temperaturi tiskanja 210 °C zaradi prenizke viskoznosti taline takoj razlezel po tiskalni mizici. Problem smo rešili tako, da smo temperaturo tiska znižali na 200 °C, s čimer smo zvišali viskoznost in material se je lepo nanašal brez prelivanja.
Za primerjavo smo testirali tudi viskoznost modrega TC dodatka. Rezultati so pokazali, da je bila vrednost viskoznost tega dodatka pri nizkih strižnih hitrostih precej primerljiva z vrednostjo viskoznosti vzorca PLA_20, ki je vseboval najvišjo vrednost tega dodatka. Z naraščajočo strižno hitrostjo je viskoznost TC dodatka pri strižni hitrosti nad 0,05 s-1 močno padla in se znižala za skoraj cel red velikosti. To pomeni, da viskoznost tega dodatka ni konstantna, ampak z naraščajočim strigom močno pada. To je opazno tudi pri krivuljah viskoznosti talin s tem dodatkom, saj se pri višjih strižnih hitrostih z naraščanjem koncentracije dodatka opazi tudi naraščanje naklona zniževanja viskoznosti z naraščajočo strižno hitrostjo.
Rezultati in diskusija
39
5.3 Rezultati DSC analize
V poglavju rezultatov DSC analiz, so predstavljeni termogrami ohlajanja in 2. segrevanja vzorcev.
5.3.1 Termogram osnovnih materialov
Kot rezultat DSC meritev dobimo termogram, ki na sliki 5.9 prikazuje segrevanje in ohlajanje osnovnega PLA_0 ter TC dodatka (v termogramu TC polimer). Iz rezultatov lahko opazimo, da se vrhova hladne kristalizacije TCC(PLA) in temperature taljenja Tm(LLPE)
prekrivata, kar je značilno za kompozitne materiale. Temperatura razbarvanja se sklada s tisto, ki jo navaja proizvajale, saj je vrh razbarvanja pri TC dodatku viden pri 31 °C.
Obarvanje v fazi hlajenja sledi pri nekoliko nižji temperaturi, vrh se kaže pri 23 °C [15].
Slika 5.9: Termogram vzorca PLA_0 in TC dodatka
5.3.2 Primerjava krivulj ohlajanja vzorcev, ki so bili izpostavljeni različnim vplivom iz okolja
Slika 5.10 prikazuje diagrame ohlajanja različnih TC polimerov z različnimi koncentracijami dodanega TC dodatka. Slika 5.10 A prikazuje krivulje začetnih vzorcev pred izpostavo. Tam se je vzorčenje PLA_red malce ponesrečilo. Vzorce se je na dnu lončka za termično analizo
Rezultati in diskusija
40
slabo razporedil, s tem povzročil slabo tesnjenje in posledično slabo meritev. Na sliki 5.10 B so predstavljene krivulje referenčnih vzorcev, ki so bili 110 dni zaprti v predalu, medtem ko slika 5.10 C prikazuje termograme testiranja vzorcev na izpostavi zunaj, torej na sončni svetlobi. V vseh primerih se moramo osredotočiti na temperaturno območje med 0 °C in 40
°C, saj se znotraj tega odvije sprememba barve. Opazimo lahko, da so krivulje na sliki 5.10 B in sliki 5.10 C precej nižje kot pred izpostavo. Vzorec z najnižjo koncentracijo TC dodatka PLA_3 nima izrazitih vrhov, zato je po izpostavi zunanjim dejavnikom iz okolja ostal razbarvan in ni več izkazoval termokromnih lastnosti. PLA_red se je vedel podobno kot PLA_0, vzorci z dodatkom pa na sliki B in C že izkazujejo dodatne vrhove [15].
Slika 5.10: Termogrami ohlajanja A) začetnih vzorcev pred izpostavo, B) referenčnih vzorcev v predalu in C) vzorcev na izpostavi vremenskim pogojem
Rezultati in diskusija
41
5.3.3
Primerjava krivulj 2. segrevanja za vzorce, ki so bili
izpostavljeni različnim vplivom iz okolja
Iz termogramov pri 2. segrevanju (slika 5.11) lahko razberemo, da je TC dodatek pri vzorcih PLA_20, PLA_15 in PLA_10 rahlo zaustavil proces hladne kristalizacije. Pri teh primerih namreč prevlada taljenje LLPE. Pri nižjih koncentracijah TC dodatka pa je kljub izpostavljenosti različnim vplivom še vedno dominirala hladna kristalizacija. Povzamemo lahko, da TC dodatek do koncentracije 10 % (PLA_10) vzpodbuja hladno kristalizacijo, v višjih koncentracijah pa jo omejuje [15].
Slika 5.11: Termogrami 2.segrevanja A) začetnih vzorcev pred izpostavo, B) referenčnih v predalu in C) na izpostavi zunaj
Rezultati in diskusija
42
5.4 Rezultati vizualnih sprememb vzorcev, izpostavljenih različnim zunanjim pogojem
V sledečem poglavju bodo opisane vizualne spremembe vzorcev. Izpostavili smo spremembe vzorcev, ki jih zaznamo z vidom, torej spremembo barve, oblike in potencialno degradacijo vzorcev.
5.4.1 Referenčni paket
Paket vzorcev, poimenovan referenčni paket, smo za 110 dni spravili v predal. Tam je na sobni temperaturi miroval in ohranjal svoje lastnosti. Kot pričakovano, se lastnosti vzorcev pri tem niso spremenili. Jakost barve je ostala enaka za vse vzorce, saj so bili le-ti zavarovani pred zunanjimi vplivi (UV, povišana/nizka temperatura, vlažnost). Barve natisnjenih ploščic, ki so predstavljene na sliki 5.12, se lahko na fotografijah rahlo razlikujejo zaradi spremembe pri osvetlitvi fotografiranja na začetku in po treh mesecih.
Fotografiji na sliki 5.12 prikazujeta spremembo, v tem primeru zanemarljivo, pred začetkom in na koncu izpostave vzorcev pogojem v zaprtem predalu. Na levi strani so vzorci pred izpostavo, na desni po izpostavi. Enaka postavitev velja za vse druge vzorce v nadaljevanju.
Slika 5.12: Referenčni paket pred (levo) in po izpostavi v predalu (desno)
Rezultati in diskusija
43
5.4.2 Paket radiator
Tudi vzorci iz paketa, ki je bil 110 dni postavljen na sobni radiator, niso doživeli večjih sprememb (slika 5.13). Temperaturna sprememba od sobne temperature 21 °C do temperature segretega radiatorja pri 40 °C očitno ni bila dovolj velika, da bi močno vplivala na degradacijo vzorcev. V 110 dneh je prišlo do približno 110 ciklov segrevanja in ohlajanja.
Te cikle so vzorci na videz vzdržali in še naprej ohranili svoje termokromne sposobnosti.
Slika 5.13: Paket radiator pred (levo) in po izpostavi na radiatorju (desno)
5.4.3 Paket zamrzovalnik
Pri vzorcih, ki so bili 110 dni postavljeni v zamrzovalnik (slika 5.14), je bilo opaziti nekaj sprememb v intenzivnosti barve. Takoj po začetku izpostave, po približno 30 minutah, so vse ploščice dobile intenzivnejšo barvo, ki so ohranile do konca izpostave. Seveda pa so tako barvo ohranjale samo v ohlajenem stanju. Takoj, ko smo jih vzeli iz zamrzovalnika, se je intenziteta barve povrnila v prvotno stanje.
Slika 5.14: Paket zamrzovalnik pred (levo) in po izpostavi v zamrzovalniku (desno)
Rezultati in diskusija
44
5.4.4 Paket zunaj (sončna svetloba)
Največjo spremembo izmed vseh vzorcev je po 110 dneh prikazal paket na sončni svetlobi (slika 5.15). Kot pričakovano, so UV žarki močno vplivali na termokromne lastnosti vzorcev. Prav vse ploščice, pripravljene z modrim dodatkom, so se razbarvale. UV svetloba je degradirala termokromni pigment in s tem povzročila omejeno spremembo barve pri segrevanju in ohlajanju. Do največjega razbarvanja je prišlo pri ploščici PLA_3, najmanjše pa pri PLA_20 z največjo vsebnostjo modrega dodatka.
Slika 5.15: Paket zunaj po 1 tednu (levo) in po izpostavi zunanjim vplivom (desno)
Na sliki 5.15 je na levi strani, izjemoma za ta primer, prikazano stanje vzorcev po prvem tednu izpostave. Zanimivo izgubo barve kaže PLA_10, saj se je razbarvanje pričelo na desni strani ploščice in nadaljevalo do sredine. Tam se je lokalno ustavilo, ploščica pa se je v nadaljevanju izpostave enakomerno razbarvala po celotni površini. Predvidevamo lahko, da je sončna svetloba ploščico najprej obsijala samo iz ene smeri, kar pa sicer ne velja za vse druge ploščice. Presenetljivo dobro pa je izpostavo prenesel PLA_15 in ohranil nekaj barve tudi po 110 dneh izpostave.
5.4.5 Paket voda
Vizualno vzorci, ki so bili potopljeni v vodi, niso izkazovali očitnih sprememb, niti po 110 dneh izpostavljenosti (slika 5.16). Rahla sprememba v intenziteti barve je opazna pri vzorcu PLA_3, ampak še vedno lahko rečemo, da 100 % vlaga drastično ne vpliva na spremembo
Vizualno vzorci, ki so bili potopljeni v vodi, niso izkazovali očitnih sprememb, niti po 110 dneh izpostavljenosti (slika 5.16). Rahla sprememba v intenziteti barve je opazna pri vzorcu PLA_3, ampak še vedno lahko rečemo, da 100 % vlaga drastično ne vpliva na spremembo