Kadar so rezultati zgoraj opisanih testov nejasni ali po uvedbi terapije za EIB ne dosežemo dobrega odziva, moramo pomisliti tudi na stanja, ki se pri vrhunskih športnikih kažejo s podobnimi simptomi (Boulet, 2015). Med najbolj pogostimi, ki jih lahko pogosto zamenjamo z EIB so:
z naporom sprožena laringealna obstrukcija (iz angl. exercise-induced laryngeal obstruction, EILO),
astma,
gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB),
kronični eozinofilni bronhitis,
izpostavljenost okoljskim alergenom,
sindrom kašlja zaradi zgornjih dihalnih poti (iz angl. upper airway cough syndrom),
sindrom hiperventilacije med naporom.
ZDRAVLJENJE
Cilji zdravljenja je dober nadzor nad astmo, preprečevanje EIB ter optimizacija pljučne funkcije za posameznika in preprečevanje poslabšanj. Vsa terapija mora biti v skladu s predpisi svetovne protidopinške agencije (WADA).
Nefarmakološki ukrepi:
identifikacija in odstranitev možnih okoljskih sprožilcev,
identifikacija in zdravljenje možnih pridruženih bolezni (GERB, rinitis, EILO, idr.),
poučitev glede bolezni in načrt samozdravljenja ob poslabšanju,
10 - 15 minutno intervalno kombinirano zmerno- do visokointenzivno ogrevanje pred napori,
ustrezne prehranske strategije (omega -3- maščobne kisline (Mickelborough, 2003), potrebna je previdnost pri dieti z nizko vsebnostjo soli in nadomeščanjem vitamina C pri vrhunskih športnikih),
trening inspiratornih mišic,
grelci in vlažilci zraka.
Farmakoterapija (Bonini, 2015; Boulet 2015; Parsons, 2013, Fitch, 2008) :
inhalacijski glukokortikoidi (IGK) so osnovna terapija astme in so dovoljeni s strani WADA. Zmanjšujejo preodzivnost dihalnih poti tako na alergene, dražilce kot tudi na napor. Pri zdravljenju EIBwa jih lahko prav tako uporabljamo za ublažitev z naporom izzvane bronhokonstikcije.
Uvedemo jih takrat ko športnik potrebuje beta-agonist več kot 2 x tedensko
E.Topole: Astma in šport
beta-2-agonisti
kratkodelujoči (SABA): so terapija izbora za EIBwa. Učinkovito preprečujejo EIB. Aplikacija je potrebna 10-15 min pred telesnim naporom. Pogosto se uporabljajo tudi kot monoterapija.
dolgodelujoči (LABA): učinek nastopi hitro in delujejo do 12 ur.
Lahko se uporabljajo kot dodatna terapija pri astmi in nikoli kot monoterapija.
Glavna ovira pri uporabi beta-2-agonistov je razvoj tolerance ob pogosti uporabi, ki ga deloma omili sočasna uporaba IGK.
antilevkotrieni (montelukast): se lahko uporabijo kot dodatek k IGK pri športnikih z EIBa in kot monoterapija pri EIBwa. Učinek je heterogen.
Ostala terapija se uporablja redkeje in temeljijo na ekspertnih priporočilih ZAKLJUČEK
EIB je pogosta pri vrhunskih športnikih, posebej pri tistih z znanimi okoljskimi predispozicijami in dolgotrajnimi intenzivnimi telesnimi napori. Potrebno je aktivno presejanje tako pri simptomatskih kot asimptomatskih športnikih. Postavitev diagnoze je kompleksna in večinoma zahteva izvedbo večjih diagnostičnih testov, ki temeljijo na patofizioloških procesih. Potrebna je identifikacija pridružene astme ali drugih kroničnih bolezni, ki lahko poslabšujejo EIB. Zdravljenje je individualno in mora vedno vključevati tako nefarmokološke ukrepe kot optimalno periodizacijo farmakološke terapije.
Literatura
Anderson SD, Holzer K: Exercise induced asthma: Is it the right diagnosis in elite athletes? J Allergy Clin Immunol 2000, 106:419-428.
Anderson SD, Daviskas E: The mechanism of exercise-induced asthma is . . . J Allergy Clin Immunol 2000, 106:453–459.
Anderson SD, Argyros GJ, Magnussen H, Holzer K. Provocation by eucapnic voluntary hyperpnoea to identify exercise induced bronchoconstriction. Br J Sports Med 2001;35:344-7
Anderson SD, Kippelen P. Exercise-induced bronchoconstriction: Pathogenesis. Curr Allergy Asthma Rep 2005, 5:116-22.
Bonini M, Palnge P. Exercise-induced bronchoconstriction: new evidence in pathogenesis, diagnosis and treatment. Asthma Research and Practice 2015; 1:2-6.
Boulet LP, O’Byrne P. Asthma and exercise induced bronchoconstrition in athletes. N Engl J Med 2015; 372: 641-8.
Brannan, J. D., Gulliksson, M., Anderson, S. D., Chew, N., & Kumlin, M. (2003).
Evidence of mast cell activation and leukotriene release after mannitol inhalation.
European respiratory journal, 2003; 22(3), 491-496.
Carlsen, K. H., Anderson, S. D., Bjermer, L., Bonini, S., Brusasco, V., Canonica, W., et al. Exercise‐induced asthma, respiratory and allergic disorders in elite athletes:
epidemiology, mechanisms and diagnosis: Part I of the report from the Joint Task Force of the European Respiratory Society (ERS) and the European Academy of Allergy and Clinical Immunology (EAACI) in cooperation with GA2LEN. Allergy, 2008 63(4), 387-403.
Crapo RO, Casaburi R, Coates AL, Enright PL, Hankinson JL, Irvin CG et al. Guidelines for methacholine and exercise challenge testing – 1999. Am J Respir Crit Care Med 2000;161:309–329.
Eichenberger PA, Diener SN, Kofmehl R, Spengler CM. Effects of exercise training on airway hyperreactivity in asthma: a systematic review and meta-analysis. Sports Med 2013;43:1157-70.
Fitch, K. D., Sue-Chu, M., Anderson, S. D., Boulet, L. P., Hancox, R. J., McKenzie, D. et al. Asthma and the elite athlete: summary of the International Olympic Committee's consensus conference, Lausanne, Switzerland, January 22-24, 2008. Journal of allergy and clinical immunology, 122(2), 254-260.
Koh MS, Tee A, Lasserson TJ, Irving LB. Inhaled corticosteroids compared to placebo for prevention of exercise induced bronchoconstriction. Cochrane Database of Systematic Reviews 2007, Issue 3. Art. No.: CD002739. DOI:
10.1002/14651858.CD002739.pub3.
Parsons, J. P., Hallstrand, T. S., Mastronarde, J. G., Kaminsky, D. A., Rundell, K. W., Hull, J. et al. An official American Thoracic Society clinical practice guideline: exercise-induced bronchoconstriction. American journal of respiratory and critical care medicine 2013; 187(9), 1016-1027.
Mickleborough, T. D., Murray, R. L., Ionescu, A. A., & Lindley, M. R. Fish oil supplementation reduces severity of exercise-induced bronchoconstriction in elite athletes. American journal of respiratory and critical care medicine 2003, 168(10), 1181-1189.
Rundell KW, Slee JB. Exercise and other indirect challenges to demonstrate asthma or exercise-induced bronchocon- striction in athletes. J Allergy Clin Immunol 2008;122:238-46.
Rundell, K. W., Anderson, S. D., Spiering, B. A., & Judelson, D. A. Field exercise vs laboratory eucapnic voluntary hyperventilation to identify airway hyperresponsiveness in elite cold weather athletes. CHEST Journal, 2004; 125(3), 909-915.
Weiler JM, Anderson SD, Randolph C, Bonini S, Craig TJ, Pearlman DS, et al.
Pathogenesis, prevalence, diagnosis, and management of exercise-induced bronchoconstriction: a practice parameter. Ann Allergy Asthma Immunol.
2010;105:S1–S47.
M.Ostir: Preventiva astme in alergijskih bolezni pri otrocih
PREVENTIVA ASTME IN ALERGIJSKIH BOLEZNI PRI OTROCIH