• Rezultati Niso Bili Najdeni

Svet digitalizacije razvija koncepte za socio-ekonomski napredek. Digitalne tehnologije predstavljajo gonilo prihodnje vizije gospodarstva, saj se hkrati z digitalizacijo spreminjajo tudi potrošniške navade, mobilnost tehnologij in produktov ter dostopnost do informacij.

Digitalni podatki so ključnega pomena za korenite spremembe v ekonomskih strukturah, inovacijah v razvoju poslovanja ter prilagajanju na novodobne razmere. Kravchenko, Leshchenko, Marushchak, Vdovychenko in Boguslavska (2019, str. 1) vidijo digitalno ekonomijo kot proces, v katerem IKT, internet in drugi viri komunikacije spreminjajo ekonomske in socialne učinke v smeri zmanjševanja omejitev poslovanja na globalnih trgih.

Ekonomski model temelji na digitalni povezljivosti in ustvarja koncept enotnega svetovnega trga.

Digitalno pojmovanje ekonomije oz. gospodarstva je danes sicer ekvivalentno tradicionalnemu, vendar nadgrajeno z digitalnimi tehnologijami. Digitalna neodvisnost poslovnega subjekta od geografske lokacije oblikuje popolno konkurenco s širokim naborom produktov in storitev ob hkratnem nižanju konkurenčnih cen, zmanjševanju

18

transakcijskih stroškov, povečanju kompetitivnosti in učinkovitosti na trgu (Afonasova, Panfilova & Galichkina, 2018 str. 294).

Popolna konkurenca poslovanja manjšim trgom omogoča, da se pridružijo k poslovanju z večjimi in uresničujejo svoje cilje v obsegu, ki ga ponuja digitalizacija vsem deležnikom.

Ključno za uspešno in konkurenčno poslovanje je predvsem v kakšni meri in kako hitro se lahko posamezno nacionalno gospodarstvo prilagodi digitalnim tehnologijam ter transformira svoje poslovanje v digitalno. Prosperiteta in vizija uspešnega gospodarstva je v interesu družbe in države. Uspešno in konkurenčno nacionalno gospodarstvo namreč ustvarja dobiček, katerega posledica je tudi višji bruto domači proizvod in blagostanje v državi (Petersen, 2019).

Kravchenko idr. (2019, str. 2) opišejo digitalno gospodarstvo kot »ekonomijo na zahtevo«

(angl. on-demand economy), kar pomeni, da je dostopnost produktov omogočena kjer koli in kadar koli, ko jih potrebujemo. Tradicionalna cena produkta oz. storitve ne temelji več samo na stroških in izračunu dobička, pomembna je tudi uporabna vrednost takšne dobrine za končnega uporabnika. Digitalne spremembe v poslovanju pa vplivajo tudi na skrajševanje poti produkta do končnega uporabnika. Tradicionalno gospodarstvo deluje linearno v zaporedju obstoječih deležnikov v poslovnem procesu, kjer je znan obseg ter časovnica del in nalog, katerih rezultat je končni produkt oz. dobrina, vrednost pa je določena po kriterijih, ki določajo ceno. Poslovanje v digitalnem okolju transformira obstoječe poslovanje na takšen način, da se medsebojno povežejo vsi deležniki konkurenčnega poslovnega procesa ter sodelujejo in soustvarjajo dodano vrednost novonastalega produkta ter končnih dobrin.

Digitalne tehnologije danes segajo na globalno raven, zato je miselnost organizacij pod vplivom družbenih, kulturnih in ekonomskih sprememb posameznih držav in ne več znotraj lastnega okolja. Digitalno povezovanje med notranjimi in zunanjimi deležniki na vseh ravneh poslovnega procesa tvori digitalni ekosistem (angl. digital ecosystem). Organizacije opuščajo tradicionalni način razmišljanja o gospodarski dejavnosti, stremijo k dinamiki, stalnem izpopolnjevanju ter iskanju rešitev za konkurenčno prihodnost. Koristi, ki jih digitalni ekosistem prinaša, so (Informest, 2010, str. 9):

- dinamika povezav med deležniki v poslovnem procesu;

- vlaganje v koncept digitalnega okolja, ki predstavlja prihodnost poslovanja;

- optimizacija elektronskega trženja;

- vlaganje v IKT, ki predstavlja ključno gonilo pri razvoju gospodarstva;

- vstop poslovnih deležnikov v nove trge, ki jih omogoča digitalizacija;

- spodbujanje konkurence s povezljivostjo poslovnih deležnikov.

Miethlich, Belotserkovich, Abasova, Zatsarinnaya in Veselitsky (2020, str. 5) zagovarjajo dejstvo, da digitalno gospodarstvo temelji na družbenih odnosih, ki se razvijajo skozi

19

proizvodnjo, prodajo in uporabo digitalnih dobrin in storitev. Takšen znanstveni pristop nam omogoči uvid v digitalno gospodarstvo kot skupek družbenih interakcij, ki temeljijo na uporabi digitalne infrastrukture. Avtorji na podlagi SWOT analize prikažejo prednosti, priložnosti in nevarnosti digitalnega gospodarstva, ki so prikazane v Tabela 1 spodaj.

Tabela 1: SWOT analiza digitalnega gospodarstva

Prednosti Priložnosti

- vključenost digitalnih inovacij na vsa področja poslovnega in družabnega življenja - prihranek časa in sredstev za zagon poslovne dejavnosti

- vstop na nove trge, ki so bili v tradicionalnem gospodarstvu geografsko nedostopni

- rast produktivnosti dela v industrijski panogi (umetna inteligenca, robotika, avtomatizirana proizvodnja)

- nižanje stroškov proizvodnje, dobave in prodaje

- ustvarjanje konkurence na podlagi dostopnosti kakovostnih storitev in blaga

- zagotavljanje širšega nabora blaga in storitev (večji trg, nižji obratovalni stroški)

- ustvarjanje novih delovnih mest (preobrazba poklicnih struktur prebivalstva)

- zadovoljevanje potrošniških preferenc s širokim naborom digitalnih storitev in blaga - izboljšanje življenjskega standarda in kakovosti življenja kot posledica višjega bruto domačega proizvoda na prebivalca

Slabosti Nevarnosti

- nizka stopnja zaupanja v digitalno okolje gospodarstva (predvsem v starejši populaciji) - povišana stopnja zaposlitev za določen čas oz. zmanjševanje stopnje delovne sile (avtomatizacija dela s pomočjo strojev in digitalnih tehnologij)

- tveganje nezmožnosti za delo zaradi spretnosti, ki jih zahteva digitalizacija - zmanjšanje osebne varnosti pri poslovanju (zaupanje v digitalno okolje, digitalne transakcije ipd.)

- rast kibernetskega kriminala - šibek regulatorni okvir digitalnega gospodarstva

- kršitve potrošniških pravic na spletu - rast nezaposlenosti (vlaganje v napredne tehnologije namesto v delovno silo)

Vir: Miethlich idr. (2020, str. 5)

Namen digitalnega gospodarstva je, da stremi k konkurenčnim prednostim, ki jih uporaba IKT omogoča, vzgaja pozitivne odnose v digitalnem ekosistemu in deluje po principu

»ekonomije na zahtevo«. Izkoristek digitalnega poslovanja kot osnovna naloga nacionalnih gospodarstev je, da izkoristi dane priložnosti in poskrbi za odpravo negativnih lastnosti digitalne ekonomije.

20