Mrežo merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa na rekah in jezerih vodi ARSO (ARSO,2021d). Mreža omogoča skladen in izčrpen pregled količinskega stanja površinskih voda in ostalih hidroloških parametrov. Na hidroloških merilnih mestih se kot osnovni parametri merijo višina vodne gladine, temperatura vode in pretok. Vsi podatki pridobljeni na merilnih mestih se kontrolirajo in strokovno obdelajo (Bat in sod., 2016). Na ARSO-vi spletni strani so objavljene preglednice, ki vsebujejo podatke o mesečnih in letnih pretokih ter temperaturi slovenskih rek in vodostajev. Mesečna povprečja so pridobljena iz arhivske baze hidroloških podatkov.
V nalogi smo obravnavali naslednje vrste pretokov:
sQnp – srednji mali pretok v mesecu / letu / obdobju
sQs – srednji pretok v mesecu / letu / obdobju
vQvk – največji veliki pretok v mesecu / letu / obdobju
Na podlagi večdnevnega trajanja sušnega obdobja, se v hidrološki praksi uveljavlja določanje malih voda, saj so nizki pretoki pod velikim vplivom izkoriščanja vodnih virov. Podatki pridobljeni na ta način, niso pod tako velikim vplivom izkoriščanja vode kot najmanjše trenutne ali dnevne vrednosti malih pretokov. V Sloveniji imamo v hidrološkem smislu, zelo dobre medsebojne soodvisnosti med posameznimi karakterističnimi vrednostmi, zato se lahko odločimo za katero koli karakteristično vrednost pretokov (Brilly in Šraj, 2005).
2.2 Rečni režimi
V zadnjem obdobju raziskave kažejo na spremembe pretočnih režimov. V največji meri so pretočni režimi odvisni od podnebnih dejavnikov. Bolj kot spremembe v količini padavin na letni ravni, so očitne sezonske spremembe količine padavin. Jesenski viški postajajo bolj izrazitejši, akumulacija padavin v
snežni odeji se zmanjšuje, prav tako je po vsej državi zaznati naraščanje temperature zraka (Kobold in sod., 2012).
Pod pojmom rečni režim razumemo nihanje vodnega stanja med letom, kar je izraz časovne razporeditve padavin, izhlapevanja, zadrževanja podzemne vode ter podobno. Režimi se določijo na podlagi izbranih merilnih mest, katera so enakomerno razporejena po celotni državi. V Sloveniji je ugotovljenih 5 tipov rečnih režimov, kateri so poimenovani po pokrajinski enoti ter glede na vodni vir, s katerim se reke napajajo (Frantar in sod., 2008):
Alpski snežno – dežni režim nastopi pri rekah, katerih pomemben delež porečja sega v visokogorje, ter imajo posebej izrazit vpliv taljenja snega. Pretočni višek nastopi maja, celo junija, ter oktobra ali novembra, najmanj vode nastopi februarja, saj se velik del zadržuje v snežni odeji in avgusta ali septembra, pri čemer govorimo o poletnem visokem izhlapevanju. V takšen režim sodijo Drava, Kamniška Bistrica, Mura, Sava Bohinjka, Sava pri Radovljici, Savinja pri Solčavi ter Soča pri Kršovcu.
Med alpski dežno – snežni režim uvrščamo Kokro, Mežo, Pako, Radoljno, Savo pri Šentjakobu, Litiji in Čatežu, Sočo pri Solkanu, Savinjo pri Nazarjah in Laškem. Takšen režim je značilen za reke, ki imajo večji delež porečja v alpskem sredogorju. Spomladanski in jesenski višek sta dokaj izenačena. Nižki pa nastopijo poleti in pozimi.
V skupino z dinarskim dežno – snežnim režimom sodijo reke dinarskega sveta Kolpa, Krka, Ljubljanica, Sora, Vipava, Idrijca. Spomladanski ter jesenski viški so pri tej skupini izenačeni, razlike med poletnimi in zimskimi nižki pa zelo izrazite.
Panonski dežno – snežni režim imamo na Dravinji, Ledavi, Mirni, Sotli, Temenici ter Voglajni.
Režim je značilen za reke po gričevjih in ravninah panonskega sveta.
V skupino rek s sredozemskim dežnim režimom pa sodijo Pivka, Reka in Rižana. Ta skupina je predvsem manjša in hkrati najbolj prostorsko homogena. Glavni višek nastopi novembra ali decembra, najmanj vode pa nastopi avgusta.
Razlike med rečnimi režimi se vse bolj zmanjšujejo na račun zmanjšanja snežnega zadržka ter povečane vloge poletnega izhlapevanja (Frantar in sod., 2008).
3 PODATKI IN METODE
3.1 Obravnavane postaje in vhodni podatki
Na značilne vrednosti pretokov zelo vpliva obdobje opazovanj analiziranega vzorca. Podatki o pretokih z različnimi obdobji opazovanj, med seboj niso primerljivi, jih pa v današnjem času lahko popravimo s korelacijo s prvo gorvodno ali dolvodno hidrološko postajo, z ustreznim obdobjem opazovanj. Zato je pri primerjanju podatkov potrebno določiti enotno obdobje za izračun značilnih vrednosti pretokov (Brilly in Šraj, 2005).
Na ARSO-vi spletni strani (ARSO, 2021b) so na voljo podatki o pretokih za posamezno vodomerno postajo. V nalogi smo obravnavali izbrano 58-letno obdobje (1960-2018). Pri nadaljnji obdelavi podatkov je bilo obravnavanih 50 delujočih vodomernih postaj, ki so razvrščeni po šifrantu ARSO glede na hidrografsko delitev Slovenije:
1000 Pomurje
2000 Podravje
3000 Sava ter pritoki Bohinjke in Dolinke
4000 Sava brez rek Ljubljanica, Savinja, Krka
5000 Ljubljanica
6000 Savinja
7000 Krka
8000 Soča, Vipava
9000 povodje Jadranskega morja brez Posočja
Metode izvajanja hidroloških meritev so se skozi čas spreminjale, prav tako so se spreminjale tudi lokacije meritev in s tem poimenovanja postaj. Seznam vodomernih postaj, uporabljenih v nalogi, s pripadajočo stacionažo ter površino zaledja je prikazan v preglednici 1, prav tako pa je na sliki 3 prikaz obravnavanih vodomernih postaj na karti Slovenije.
Preglednica 1: Vodomerne postaje uporabljene v analizi
Šifra Vodomerna postaja Vodotok F - površina
zaledja (km2) Stacionaža (km)
1 1060 Gornja Radgona I Mura 10197.2 106.64
…nadaljevanje Preglednice 1.