4.2 Tehtanje vsebine kapsul
V spodnjih vrsticah so izračunani parametri, ki jih potrebujemo za izračun faktorja prekoračitve. Ta nam pove, kolikšen odstotek mejne vrednosti dosegamo.
IZRAČUNI:
INHALABILNA FRAKCIJA:
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = <16∗10−3𝑚𝑔
0,1957 𝑚3 =
=< 0,08 𝑚𝑔/𝑚3
Trajanje izpostavljenosti: t = 3 h Dnevna izpostavljenost: 𝐶 =𝑐∗𝑡
8 = <0,08𝑚𝑔/𝑚3∗3ℎ
8ℎ = <0,03 𝑚𝑔/𝑚3 Mejna vrednost: MV = 10 mg/m3 [9]
Faktor prekoračitve: 𝐼 = ∑ 𝐶𝑖
𝑀𝑉𝑖 =<0,03 𝑚𝑔/𝑚3
10 𝑚𝑔/𝑚3 = < 0,003
𝑛𝑖=1 = < 0,3 %
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
40
ALVEOLARNA FRAKCIJA:
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = <16∗10−3 𝑚𝑔
0,1957 𝑚3 =
=< 0,08 𝑚𝑔/𝑚3
Trajanje izpostavljenosti: t = 3 h Dnevna izpostavljenost: 𝐶 =𝑐∗𝑡
Pri analizi medija (filtra) je bilo s pomočjo gravimetrične metode določeno, da se je na filtru med vzorčenjem nabralo manj kot 16 μg inhalabilnih in alveolarnih prašnih delcev.
Z izračunom faktorja prekoračitve smo potrdili, da je prisotnost prašnih delcev v zraku daleč pod mejno vrednostjo, ki je za inhalabilno frakcijo 10 mg/m3, za alveolarno frakcijo pa 1,25 mg/m3. Mejno vrednost za obe frakciji smo dobili v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu. [9] V primeru obeh frakcij torej dosegamo nizek odstotek (manj kot 3 %) mejne vrednosti. To pomeni, da za to operacijo ne potrebujemo osebne varovalne opreme, kar kaže tudi slika 16, ki smo jo pridobili s pomočjo programa IH Data Analyst.
Slika 16: Dodeljen zaščitni faktor glede na mejno vrednost za tehtanje vsebine kapsul
4.3 Priprava vzorcev za UV analizo
V spodnjih vrsticah so izračunani parametri, ki jih potrebujemo za izračun faktorja prekoračitve. Ta nam pove, kolikšen odstotek mejne vrednosti dosegamo.
IZRAČUNI:
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = 2,7𝑚𝑔
8,8∗10−3𝑚3 = 306,8 𝑚𝑔
𝑚3
Trajanje izpostavljenosti: t = 3 h Dnevna izpostavljenost: 𝐶 =𝑐∗𝑡
8 = 306,8𝑚𝑔/𝑚3∗3ℎ
8ℎ = 115,1 𝑚𝑔/𝑚3 Mejna vrednost: MV = 70 mg/m3 [4, 9]
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
41 Faktor prekoračitve: 𝐼 = ∑ 𝐶𝑖
𝑀𝑉𝑖 =115,1 𝑚𝑔/𝑚3
70 𝑚𝑔/𝑚3 = 1,64
𝑛𝑖=1 = 164 %
Pri analizi medija meritve za hlape topila acetonitrila so v laboratoriju zaznali 2700 µg substance, ki se je adsorbirala v cevki. Za analizo so uporabili plinsko kromatografijo in rezultate zaznali s pomočjo plamenskega ionizacijskega detektorja (FID). Meja poročanja (najmanjša koncentracija oziroma količina analita, ki jo laboratorij lahko zazna in navede v poročilu) je bila v tem primeru 4 µg. Glede na rezultat analize druge oz. rezervne plasti cevke so v laboratoriju potrdili, da je naša meritev regularna, saj v rezervno plast ni prodrlo praktično nič hlapov, kar pomeni, da se je glavnina hlapov adsorbirala v prvem prekatu cevke. Izračun faktorja prekoračitve pokaže, da mejno vrednost za obravnavane hlape presegamo za več kot 1,5-krat. To pomeni, da za rokovanje z dotično snovjo potrebujemo osebno varovalno opremo. Stopnjo varovalne opreme smo zopet preverili s pomočjo programa. Ta nam s pomočjo vpisane koncentracije, ki smo jo dobili z izračunom, in mejne vrednosti predlaga uporabo maske z zaščitnim faktorjem 10 (slika 17).
Slika 17: Dodeljen zaščitni faktor glede na mejno vrednost za analizo priprave vzorcev za UV analizo
4.4 Praznjenje zabojnikov za kontaminirane odpadke
V spodnjih vrsticah so izračunani parametri, ki jih potrebujemo za izračun faktorja prekoračitve. Ta nam pove, kolikšen odstotek mejne vrednosti dosegamo.
IZRAČUNI:
INHALABILNA FRAKCIJA:
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = <50∗10−3 𝑚𝑔
94,4∗10−3 𝑚3 =
= 0,53 𝑚𝑔/𝑚3
Trajanje izpostavljenosti: t = 0,33 h Dnevna izpostavljenost: 𝐶 =𝑐∗𝑡
8 = <0,53𝑚𝑔/𝑚3∗0,33ℎ
8ℎ = <0,02 𝑚𝑔/𝑚3 Mejna vrednost: MV = 10 mg/m3 [9]
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = <50∗10−3 𝑚𝑔 pospravljanjem kontaminiranih odpadkov, so v laboratoriju določili, da se je na filtru nabralo 50 μg inhalabilnih in alveolarnih prašnih delcev. Z izračunom faktorja prekoračitve smo dokazali, da kljub nekoliko večji zaznani koncentraciji prašnih delcev ne dosegamo vrednosti blizu mejne. V primeru inhalabilne frakcije smo dosegli približno 0,2 % mejne vrednosti, v primeru alveolarne pa 1,6 %. To pomeni, da za operacijo pospravljanja in odvoza kontaminiranih odpadkov ni potrebna uporaba maske z zaščitnim faktorjem, kar potrdi tudi graf v programu IH Data Analyst (slika 18).
Slika 18: Dodeljen zaščitni faktor glede na mejno vrednost za analizo praznjenja zabojnikov za kontaminirane odpadke
4.5 Rezultati ponovne analize vsebnosti hlapov
Rezultati drugega poskusa analize vsebnosti hlapov so pokazali, da je koncentracija hlapov acetonitrila v zraku ob uporabi odsesavanja skoraj štirikrat manjša, kot če odsesavanja ni. Pri prvem poskusu, ko lokalnega odsesavanja nismo uporabili, smo dobili rezultat za koncentracijo hlapnega topila v zraku 306,8 g/m3, pri ponovni analizi, pri kateri smo lokalno odsesavanje uporabili, pa je bila koncentracija hlapov v zraku 81,7 g/m3. Iz tega lahko razberemo, da lokalno odsesavanje odsesa približno 75 % hlapov pri najvišji stopnji odsesavanja, ki je bila v našem primeru 100 m3/min. Količina odsesanih hlapov pa je poleg načina dela in postavitve naprave za lokalno odsesavanje odvisna tudi
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
43
od dimenzij delovnega območja. Po pregledu fotodokumentacije smo namreč ugotovili, da je bilo območje oziroma širina pulta, na katerem je tehnik izvajal operacijo, precej širša od območja, ki ga je pokrila naprava za lokalno odsesavanje (slika 13). Rezultati bi bili lahko še boljši, če bi tehnik dosledno uporabljal le območje, ki se nahaja neposredno pod napravo za lokalno odsesavanje, saj bi tako odsesovalna naprava sprejela večjo količino hlapov, mimo pa bi ušla le minimalna količina hlapov. Delo bi na ta način sicer potekalo počasneje in težje, saj lahko za posamezno analizo delavec porabi tudi več kot 100 bučk, ki si jih po pultu navadno označi in razporedi po vrstnem redu. Tako bučke segajo močno izven območja ustja lokalnega odsesavanja.
Delavec bi lahko v primeru večjega števila bučk za bolj učinkovito odsesavanje manjše število bučk odnesel pod lokalno odsesavanje, jih tam dopolnil s topilom, nato pa jih vrnil na svoje mesto. Še lažji način pa bi bil, da bi namesto bučk med dopolnjevanjem premikal lokalno odsesavanje. Naprava za odsesavanje ima namreč daljšo gibljivo roko, ki omogoča, da lahko glavo naprave čim bolj natančno nastavimo nad mesto, na katerem izvajamo operacijo.
Z vzorčenjem smo dobili dva vzorca. En vzorec so bili hlapi, adsorbirani na ogljikovi cevki, nameščeni v območju vdihavanja izvajalca analize, drug vzorec pa so bili hlapi, adsorbirani v ogljikovi cevki, nameščeni v območju vdihavanja njegovega sodelavca, ki je v času analize opravljal delo na 1,5 m oddaljenem računalniku. Obe cevki so v laboratoriju analizirali in s pomočjo GC analize dobili podatek o masi hlapov, adsorbiranih na posamezni cevki. Rezultati so predstavljeni v tabeli 4. Iz mase vzorca in volumna zraka, ki je pretekel skozi črpalko v času vzorčenja, sem izračunala koncentracijo hlapov topila v zraku na obeh merilnih mestih (pri izvajanju analize in za 1,5 m oddaljenim računalnikom). Rezultat (koncentracija hlapov v zraku) je skupaj s parametri vzorčenja (medij, pretok, čas vzorčenja, volumen vzorčenja) predstavljen v tabeli 5.
Tabela 3 Ponovna analiza vsebnosti hlapov na dveh mestih v laboratoriju
ANALIZA ANALITSKA METODA MASA VZORCA
1 priprava vzorcev za UV
analizo GC 0,94 mg
2 delo za računalnikom (1,5 m
od izvajalca analize) GC 0,18 mg
Tabela 4: Prikaz rezultatov ponovitve meritev vsebnosti hlapov
ANALIZA MEDIJ ȹ
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU prekoračitve. Ta nam pove, kolikšen odstotek mejne vrednosti dosegamo.
IZRAČUNI:
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = 0,94 𝑚𝑔
11,5∗10−3 𝑚3= 81,7 𝑚𝑔
𝑚3
Trajanje izpostavljenosti: t = 3 h Dnevna izpostavljenost: 𝐶 =𝑐∗𝑡 izvajalec analize, so v laboratoriju s pomočjo plinske kromatografije zaznali, da se je na mediju adsorbiralo 940 µg topila. Iz te mase izračunamo faktor prekoračitve in potrdimo, da ob ustrezni uporabi odsesavanja koncentracija hlapov v zraku dosega 44 % mejne vrednosti. To pomeni, da za rokovanje s topilom ob uporabi odsesavanja ni potrebna osebna varovalna oprema, kar potrdimo s programom IH Data Analyst (slika 19).
Slika 19: Dodeljen zaščitni faktor glede na mejno vrednost ob uporabi lokalnega odsesavanja
V spodnjih vrsticah so izračunani parametri, ki jih potrebujemo za izračun faktorja prekoračitve. Ta nam pove, kolikšen odstotek mejne vrednosti dosegamo.
IZRAČUNI
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = 0,18𝑚𝑔
11,3∗10−3𝑚3= 15,9𝑚𝑔
𝑚3
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
45 Trajanje izpostavljenosti: t = 3 h
Dnevna izpostavljenost: 𝐶 =𝑐∗𝑡
8 = 15,9𝑚𝑔/𝑚3∗3ℎ
8ℎ = 6,0 𝑚𝑔/𝑚3 Mejna vrednost: MV = 70 mg/m3 [4, 9]
Faktor prekoračitve: 𝐼 = ∑ 𝐶𝑖
𝑀𝑉𝑖 =6,0 𝑚𝑔/𝑚3
70 𝑚𝑔/𝑚3 = 0,085
𝑛𝑖=1 = 8,5%
Pri analizi drugega medija, to je bila ogljikova cevka, ki je bila nameščena na delavcu, ki je bil med pripravo vzorca od izvedbe oddaljen 1,5 m in je opravljal delo za računalnikom, so v laboratoriju pri analizi zaznali 180 μg adsorbiranih hlapov. Po izračunu faktorja prekoračitve smo ugotovili, da je bila koncentracija hlapov v zraku v okolici sodelavca zelo nizka. Dosegala je le 8,5 % mejne vrednosti, kar pomeni, da bližnjemu sodelavcu ni potrebno nositi osebne varovalne opreme, kar potrdimo s programom IH Data Analyst (slika 20).
Slika 20: Dodeljen zaščitni faktor glede na mejno vrednost za sodelavca
4.6 Komentar
Glede na rezultate meritev v drugih podobnih laboratorijih v podjetju za nobeno izmed štirih analiz, ki smo jih izvajali, nismo pričakovali, da bomo dosegali mejno vrednost.
Poraba nevarnih kemikalij v laboratoriju je namreč zelo majhna, zato je preseganje mejne vrednosti malo verjetno. Delavec za posamezno analizo porabi največ nekaj gramov prašnih snovi (odvisno od tega, kakšno analizo izvaja). Večji problem bi lahko predstavljala hlapna topila. Ta se v laboratorijih uporabljajo v večjih količinah. Za posamezno analizo se lahko porabi tudi po več 10 litrov topila (odvisno od analize).
Zaradi večje porabe topil smo nekoliko večjo zaznavo hlapov pričakovali pri analizi hlapov topila, ki v zrak uhajajo pri pripravi vzorcev za UV analizo.
Po pregledu rezultatov prvih meritev smo ugotovili, da koncentracije nevarnih snovi v zraku pri izvajanju treh izmed štirih laboratorijskih operacij (priprava vzorca za HPLC analizo, variiranje mase kapsul, priprava vzorca za UV analizo, pospravljanje kontaminiranih odpadkov) padejo globoko pod mejno vrednost. Pri pripravi prašnega granulata za HPLC analizo, pri kateri preverjamo enakomernost vsebnosti zdravilne učinkovine na različnih lokacijah vzorčenja, lahko nizko zaznavo pripišemo načinu dela,
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
46
torej diferencialnemu tehtanju vzorca in uporabi lokalnega odsesavanja pri pretresanju vzorca v bučke. Pri tej meritvi (priprava prašnega granulata za HPLC analizo) smo mejno vrednost za snov vzeli iz varnostnega lista Pfizer MSDS, verzija 1.5, 9. 6. 2009. [33], saj Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu [9] mejne vrednosti za preiskovano substanco ne predpisuje. Nizko zaznavo pri tehtanju vsebine kapsul lahko pripišemo uporabi tehtalne komore, ki več kot očitno služi svojemu namenu. Pri analizi dvigovanja prahu med pospravljanjem odpadkov smo zaznali majhno količino prahu. Problematični se torej zdijo samo rezultati, ki smo jih dobili pri meritvah hlapov acetonitrila, ki se sproščajo pri pripravi vzorcev za UV analizo.
Dejstvo je, da je zaposlena analizo izvajala na pultu brez odsesavanja, zato lahko sklepamo, da bi uporaba odsesovalne opreme ali digestorija lahko močno vplivala na rezultat.
Zaradi neustreznih rezultatov pri meritvi hlapov topila (acetonitrila), ki se v zrak sproščajo med pripravo vzorcev za UV analizo, smo meritve ponovili. Pri ponovni meritvi smo med delom uporabljali lokalno odsesavanje, nameščeno nad delovno površino. Po pregledu rezultatov smo ugotovili, da ustrezna uporaba odsesovalne opreme, pa naj bo to lokalno odsesovanje, digestorij ali komora, močno zmanjša koncentracijo kemikalij v zraku. Vpliva tako na izpostavljenost izvajalca, kakor tudi na izpostavljenost ostalih prisotnih v prostoru, zato je zelo pomembno, da zaposlene izobrazimo za varno delo v laboratoriju in jih dobro seznanimo z napravami za odsesavanje in varnejše delo, ki so na voljo. S pravilno in redno uporabo naprav namreč dolgoročno ščitimo sebe in sodelavce.
Redno se v laboratorijih namreč pojavljajo kemikalije, ki imajo lahko resne vplive na zdravje in varnost.
Zaključimo lahko, da so rezultati meritev pričakovani. Že vnaprej smo namreč predvideli, da mejne vrednosti za prašne delce, ki se v zrak dvigujejo med laboratorijskim delom, ne bodo presežene. Presenetila pa nas je visoka koncentracija hlapnega topila, ki se v zrak sprošča pri pripravi vzorcev za UV analizo. Rezultati analize so pokazali, da je mejna vrednost za hlape topila, ki smo ga uporabljali, presežena, če odsesovalne opreme med operacijo ne uporabljamo. Pri ponovni meritvi ob uporabi odsesovalne opreme se je izkazalo, da ob uporabi lokalnega odsesavanja tudi pri tej meritvi mejne vrednosti ne dosegamo. Zaključimo lahko, da hipoteze, ki smo jih podali v poglavju Namen dela, držijo, le hipotezo H2 dopolnimo:
H1: Količina prašnih delcev, ki se v zrak sprostijo med delom v analitskem laboratoriju, je globoko pod mejno vrednostjo. To dokazujejo vrednosti faktorjev prekoračitve, ki kažejo, kolikšen delež mejne vrednosti dosegamo:
- priprava granulata za HPLC analizo: I = 0,004 %
- tehtanje vsebine kapsul: I = 0,3 % za inhalabilno frakcijo, I = 2,4 % za alveolarno frakcijo
- praznjenje zabojnikov za kontaminirane odpadke: I = 0,2% za inhalabilno frakcijo, I = 1,6 % za alveolarno frakcijo
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
47
Rezultati kažejo, da v nobenem izmed treh primerov ne presegamo 3 % mejne vrednosti.
H2: Količina hlapov topila, ki v območje vdihavanja preide med pripravo vzorca za UV analizo, je znatna, a ne presega mejne vrednosti ob pravilni uporabi odsesovalne opreme. To dokazujejo vrednosti faktorjev prekoračitve, ki so bili izračunani za meritev priprave vzorcev za UV analizo in za ponovitev meritve priprave vzorcev za UV analizo ob uporabi lokalnega odsesavanja:
- priprava vzorcev za UV analizo: I = 164 %
- priprava vzorcev za UV analizo ob uporabi lokalnega odsesavanja: I = 44
%
Rezultati kažejo, da koncentracija nevarne snovi v zraku presega mejno vrednost, če pa odsesovalno opremo uporabljamo, koncentracija pade pod polovico mejne vrednosti.
H3: Pravilna uporaba odsesovalne opreme lahko zmanjša koncentracijo nevarne kemikalije do te mere, da koncentracija nevarne snovi pade pod mejno vrednost. To dokazujejo dnevne izpostavljenosti, ki smo jih izračunali za meritev priprave vzorcev za UV analizo in za ponovitev meritve priprave vzorcev za UV analizo ob uporabi lokalnega odsesavanja:
- priprava vzorcev za UV analizo: C = 115,1 mg/m3 (MV = 70 mg/m3 [4]) - priprava vzorcev za UV analizo ob uporabi lokalnega odsesavanja: C =
30,7 mg/m3 (MV = 70 mg/m3 [4])
Rezultati kažejo, da je prva koncentracija hlapov v zraku, ki je bila izmerjena pri pripravi vzorcev brez odsesovalne opreme, kar 1,5 krat višja od mejne vrednosti. Ko pa je delavec za pripravo vzorcev uporabil odsesovalno opremo, se je koncentracija hlapov v zraku spustila pod polovico mejne vrednosti.
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
48
5 Zaključek
Diplomsko delo je nastalo na podlagi meritev koncentracije kemičnih snovi, ki se med laboratorijskim delom prenašajo v zrak. V zakonodaji s področja varnosti in zdravja pri delu je predpisano, da mora delodajalec izvajati ukrepe, ki zagotavljajo varnost in varovanje zdravja na delovnem mestu. Da lahko delodajalec izvede ustrezne ukrepe in zagotovi varno delo za delavce, mora najprej oceniti tveganje na delovnem mestu. V ta namen smo v okviru diplomskega dela odprli novo mesto za izvajanje meritev nevarnih kemičnih snovi v delovnih prostorih laboratorija za kontrolo kakovosti v podjetju Lek d.
d.
Merili smo koncentracijo nevarnih snovi v obliki prahu in hlapov, ki se v zrak sproščajo med štirimi operacijami laboratorijskega dela, in sicer med pripravo granulata za HPLC analizo, med tehtanjem vsebine kapsul, med pripravo vzorcev za UV analizo in med pospravljanjem kontaminiranih odpadkov. Za merjenje smo izbrali operacije, za katere smo menili, da so najbolj kritične oziroma da se med izvajanjem le-teh v zrak sprošča največ kemičnih snovi in najbolj hlapne in prašne kemikalije. To pomeni, da smo za rezultate dobili največjo možno koncentracijo snovi na volumen zraka. Če v nobenem izmed teh primerov, ki predstavljajo najslabši možni oziroma »worst case« scenarij, ne bomo dosegli mejne vrednosti, lahko predvidimo, da mejne vrednosti ne bomo dosegli niti med izvajanjem ostalih operacij laboratorijskega dela.
Za izvajanje meritev smo uporabljali posebno črpalko za vzorčenje zraka z ustreznim vzorčevalnim medijem. Medij je bil za vzorčenje delcev v obliki prahu filter, za vzorčenje hlapov pa ogljikova cevka. Med meritvami smo se srečali tudi z odsesovalnimi napravami, z digestorijem, lokalnim odsesavanjem in tehtalno komoro. Te naprave so natančneje opisane v poglavju Uvod. Meritve smo izvajali v skladu s standardi SIST EN 482 in SIST EN 689, ki sicer narekujejo izvajanje od treh do petih ponovitev meritev na posameznem merilnem mestu. Mi smo se kljub temu odločili, da izvedemo le po eno meritev. To smo upravičili z dejstvom, da smo meritve nevarnih snovi na tem delovnem mestu izvajali prvič in je bila to le uvodna meritev za oceno tveganja. Tudi dnevna izpostavljenost je bila v vseh primerih, razen pri meritvah hlapov topila pri pripravi vzorcev za UV analizo (44 %), relativno globoko pod mejno vrednostjo in je dosegala manj kot 3 % mejne vrednosti. V laboratoriju se za boljše prezračevanje nahaja tudi dobro delujoč prezračevalni sistem, ki vključuje tudi naprave za odsesavanje kontaminiranega zraka. Odsesovalne naprave (digestoriji, lokalno odsesavanje, tehtalne komore) so redno, vsaj enkrat letno, testirane, zato lahko z gotovostjo trdimo, da ob pravilni uporabi učinkovito odsesavajo snovi, ki se v zrak sproščajo med delom v laboratoriju. V podjetju stremijo k temu, da bi z odsesovalnimi napravami nevarne snovi v čim večji meri odsesali iz prostora, saj tako olajšajo delo zaposlenim in omogočijo varno delo brez uporabe osebne varovalne opreme, ki delavca ovira pri delu.
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
49
Rezultati meritev so dali zadovoljive rezultate, ki so bili skladni s pričakovanji in preteklimi meritvami v podobnih laboratorijih. Iz mase posamezne kemične snovi, ki so jo v laboratoriju dobili z analizo medija, sem ugotovila, kolikšen odstotek mejne vrednosti dosegamo med izvajanjem operacije za posamezno snov. Meritve, pri katerih smo merili koncentracijo prahu, ki se v zrak sprošča pri pripravi granulata za HPLC analizo, pri tehtanju vsebine kapsul in pri odvozu kontaminiranih odpadkov, so vse dale podobne rezultate in pri nobeni izmed meritev dnevna izpostavljenost kemični snovi ni presegala 3 % mejne vrednosti. Nekoliko bolj zaskrbljujoče rezultate so dale meritve koncentracije hlapnega topila v zraku pri pripravi vzorcev za UV analizo. Pri prvi meritvi koncentracije hlapov sem z izračunom dobila vrednost koncentracije, ki je za več kot 1,5-krat presegala mejno vrednost. Ker dobljeni rezultat ni bil v skladu z zakonodajo, sem se posvetovala z oddelkom za varnost in zdravje pri delu v podjetju Lek d. d. Odločili smo se, da bomo meritve koncentracije hlapnega topila v zraku pri pripravi vzorcev za UV analizo ponovili in da bomo med izvajanjem ponovne meritve uporabljali opremo za lokalno odsesavanje.
Rezultati, ki sem jih dobila s preračunom rezultatov ponovne analize, so bili po pričakovanjih boljši in so padli pod mejno vrednost, ki je določena z zakonodajo. Po pregledu slikovnega gradiva sem ugotovila, da delavec ni izvajal dela neposredno pod napravo za lokalno odsesavanje. Posledično lahko sklepam, da bi bili rezultati ob bolj dosledni pravilni uporabi lahko še boljši. Pri izvajanju druge meritve smo sicer vsebnost hlapov topila merili tudi v območju vdihavanja sodelavca izvajalca analize. Ta se je med potekom merjenja nahajal na 1,5 m oddaljenem delovnem mestu. Po preračunu sem ugotovila, da koncentracija hlapov za sodelavce, ki se nahajajo na bližnjih delovnih mestih in topila ne uporabljajo, dosega 8,5 % mejne vrednosti. To pomeni, da je koncentracija kemične snovi na delovnem mestu ob uporabi lokalnega odsesavanja med delom s hlapnim topilom v skladu z zakonodajo.
Meritve smo izvajali na merilnih mestih, ki so za delo v preiskovanem laboratoriju kritična. Uporabljali smo snovi, ki se najbolj prašijo, in najbolj hlapno topilo, operacije pa smo izvajali na delovnih mestih, na katerih se med izvajanjem analiz največ kemične snovi sprosti v zrak. Po pregledu rezultatov sem ugotovila, da ob izvajanju dela po predpisanih postopkih in ob pravilni rabi za kritične primere ne presegajo mejne vrednosti. Ker so faktorji prekoračitve zelo nizki (za prašne delce manj kot 3 %, za hlape 44 %) lahko sklepam, da tudi med ostalimi operacijami laboratorijskega dela v
Meritve smo izvajali na merilnih mestih, ki so za delo v preiskovanem laboratoriju kritična. Uporabljali smo snovi, ki se najbolj prašijo, in najbolj hlapno topilo, operacije pa smo izvajali na delovnih mestih, na katerih se med izvajanjem analiz največ kemične snovi sprosti v zrak. Po pregledu rezultatov sem ugotovila, da ob izvajanju dela po predpisanih postopkih in ob pravilni rabi za kritične primere ne presegajo mejne vrednosti. Ker so faktorji prekoračitve zelo nizki (za prašne delce manj kot 3 %, za hlape 44 %) lahko sklepam, da tudi med ostalimi operacijami laboratorijskega dela v