Za oblikovanje proizvodnega sistema je bilo potrebno definirati vrsto operacije za izdelavo posameznega polizdelka in te operacije razporediti v pravilno zaporedje izvajanja v novem proizvodnem sistemu. Podjetje nam je omogočilo vpogled v njihovo trenutno proizvodnjo, da smo si lažje predstavljali kako bi sestavili proizvodno linijo za novi izdelek. Seznanili smo se z nameščenimi stroji in s pomočjo zaposlenih delavcev ugotavljali katero delovno mesto oziroma aktivnost bi bila za izdelavo kabelskega snopa primerna. Stroje v proizvodnji bi prilagodili za izvajanje potrebnih operacij predelave materiala v polizdelke. Med seboj bi jih povezali tako, da bi bil toka materiala na proizvodnem sistemu kar se da enakomerno razporejen in ne bi nastajala ozka grla med operacijami.
3.2.1 Definiranje posameznih operacij
Torej za definicijo operacij predelave surovega materiala v polizdelke smo potrebovali stroje, orodja in delavce. Začeli smo s predelavo bakrenih žic v žične snope. Bakreno žico se najprej odreže na zahtevane dolžine in jo zaščiti z abizolacijo. Žice imajo na enem koncu privarjene kontakte, da skozi njih lahko steče električni tok. Kontakti se naredijo tako, da jih stiskalno obdelamo oziroma štancamo. Oba sestavna dela, tako bakreno žico kot kontakt, izdelamo v dveh dimenzijah in sicer preseka 1 mm2 in 10 mm2. Nato kontakte skujemo v pravilne oblike, da se jih lahko z oblikovno povezavo poveže. Bakreno žico se potem združi s kontaktom z operacijama kompaktiranja in uporovnega varjenja. Za izdelavo enega izdelka kabelskega snopa potrebujemo dve žici s kontaktom malega preseka in dve žici s kontaktom velikega preseka. Obdelane vodnike nato vstavimo v orodje za zabrizgavanje enega od konektorjev. Ko so vodniki v pravilni poziciji na orodju izvedemo naslednjo operacijo zabrizgavanja, kjer stroj za brizganje plastike skozi polž potisne granule plastike, ki se v njem preoblikujejo in spojijo v en kos, da zalijejo orodje z vstavljenimi vodniki. Tako dobimo vodnike z enim konektorjem. Da vodniki iz konektorja ne zdrsnejo ven, nanj montiramo pokrovček, ki ga izbrizgamo iz drugega stroja za brizganje. Po montaži pokrovčka se izvede operacija zalivanja konektorja. Po tej operaciji poteka najbolj dolgotrajen proces in sicer sušenje zalivke. Med to operacijo se razreže termokrčljivo cevko, ki ima nalogo varovanja in držanja vodnikov v enem položaju. Takoj po operaciji sušenja se termokrčljivo cevko natakne na kabelski snop. Istočasno z razrezom cevke in sušenjem zalivke se zabrizga še drugi konektor, ki se ga potem montira na drugo stran kabelskega snopa. S to operacijo je izdelek praktično končan. Preden se kupcu preda kabelski snop, ga je potrebno preizkusiti, če vse deluje tako kot mora. Testiranje poteka na za to izdelanem delovnem mestu, kjer preizkusimo njegove karakteristike, kot so električna upornost, trdnost plastičnih materialov in pregledamo izdelek, če ima kakšna druga vizualna odstopanja. Nato izdelke zapakiramo v pakete po osem izdelkov, kjer so kabelski snopi zloženi po načrtu, da zavzamejo čim manj prostora in so nastali paketi kar se da majhni. Pakete se na koncu zloži
Metodologija raziskave
v končna skladišča, kjer počakajo na transport s tovornjakom h kupcu. Na spodnji sliki 3.2 lahko vidimo, kako kabelski snop nastaja v novem proizvodnem sistemu. Izdelava je prikazana v petih navideznih korakih.
Slika 3.2: Prikaz izdelave kabelskega snopa po korakih [27]
Pri izdelavi izdelka smo ugotovili, da se izdelek lahko naredi tudi po drugačnem zaporedju operacij. Zato da ugotovimo najbolj optimalno pot izdelave smo ovrednotili tudi druge poti in se odločili, da bomo izvedli tri možne razporede delovnih operacij in jih med seboj primerjali. Primerjavo smo naredili najprej z diagramom poteka, nato pri uporabi analize toka vrednosti izdelka primerjavo nadgradili ter ji dodali še primerjavo kalkulacij stroškov na podlagi sestavin dejavnosti. Na podlagi teh primerjav in izračunov smo se najbolj približali ciljni lastni ceni izdelka.
3.2.2 Opredelitev pravilnega zaporedja operacij z diagramom poteka
Skupaj s sodelovanjem podjetja smo se odločili, da prikažemo zaporedje operacij v proizvodnem sistemu z diagramom poteka (angl. Flowchart) in opredelimo kako nam ustrezajo posamezne postavitve aktivnosti v proizvodnji.
Najprej smo naredili diagram poteka 1 (na sliki 3.3) in pregledali kako bi se obnesel v proizvodnji. Želeli smo preveriti postavitve strojev, ki izvajajo posamezno operacijo in čim bolj skrajšati prehode med operacijami, torej skrajšati čas in razdaljo transporta polizdelkov.
Optimizirali smo tudi varnostne zaloge pri vsaki operaciji. Diagrame poteka smo med seboj razlikovali z razporeditvijo operacij obdelave vodnika in vzporednostjo nekaterih operacij, ki imajo možnost, da potekajo hkrati in se med seboj ne motijo ter ne povzročajo ozkih grl
Metodologija raziskave
46
Slika 3.3: Diagram poteka 1
Metodologija raziskave
Metodologija raziskave
48
Slika 3.5: Diagram poteka 3
Metodologija raziskave
Podlaga za izvedbo prikazanih diagramov poteka so bili različni tipi proizvodnje. Diagram poteka 1 namreč prikazuje predvsem ročno proizvodnjo, kjer delavci upravljajo stroje in tudi obdelujejo polizdelke. Drugi flowchart prikazuje izdelovanje kabelskih snopov v hibridni tehniki, kjer delavci upravljajo stroje in tudi obdelajo nekaj polizdelkov, vendar v manjši meri kot v ročnem načinu. Zadnji tretji diagram poteka pa predstavlja polno avtomatizirano proizvodnjo, kjer delavci samo upravljajo s stroji in praktično ne izvajajo nobenih drugih aktivnosti. V nadaljevanju smo zaključke z diagramov poteka preverili tudi z VSM analizo in izvedli še kalkulacije stroškov po metodi ABC.