Dosežki otrok pri oceni s testom WRITIC

3 METODE DELA

4.1 Dosežki otrok pri oceni s testom WRITIC

Najvišji možni dosežek pri testiranju s testom WRITIC je 48 točk. Najvišji dosežek, ki so ga dosegli vključeni otroci, je bil 37 točk, najnižji dosežek je bil 5 točk. V povprečju so otroci dosegli 25,7 točke.

Glede na dosežek je 13 otrok doseglo nezadostno oceno, kar pomeni, da je bila izvedba nalog zelo šibka, pod <5. percentilom. Eden od otrok je dosegel vprašljivo oceno svojih sposobnost, kar pomeni, da je bil dosežek nizek, pod 15. percentilom. Eden od otrok je dosegel zadostno oceno, kar pomeni, da je bil dosežek pod povprečjem oz. pod 50. percentilom.

Natančneje so dosežki otrok pri posameznih postavkah predstavljeni v Tabeli 1.

Tabela 1: Opisne statistike dosežkov vključenih otrok pri testu WRITIC

Postavka testa WRITIC ^N ^Minimum ^Maksimum Aritmetična

sredina

Za razliko od teh dokaj slabih ocen pripravljenosti na pisanje pa je večina otrok dosegla dober rezultat pri oceni interesa za pisanje (Tabela 2).

Tabela 2: Dosežki otrok pri oceni interesa za pisanje

INTERES ZA PISANJE ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

VISOK 2 12

Pri oceni vzdrževanja pozornosti je šest otrok doseglo obe možni točki, osem otrok je doseglo eno točko, en otrok pa ni dosegel nobene točke (Tabela 3).

Tabela 3: Dosežki otrok pri oceni pozornosti

POZORNOST ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

VISOKA 6 2

SREDNJA 8 1

NIZKA 1 0

Ocena okolja, v katerem otrok izvaja naloge, je pokazala, da imajo otroci kljub prilagoditvam okolja še vedno težave pri pisanju. Pri oceni fizičnega okolja je najvišja možna ocena 4 točke (ustrezna višina mize in stola). Večina otrok (N = 10) je dosegla vse možne točke, dva otroka eno manj. Trije otroci so dosegli le dve točki. Ocena socialnega okolja se načeloma izvede v učilnici, vendar zaradi epidemioloških razmer tega nismo mogli izpeljati. Najvišji možni dosežek je dve točki (mirno okolje), kar je doseglo 12 otrok, ostali pa eno točko (Tabela 4).

Tabela 4: Dosežki otrok pri oceni fizičnega in socialnega okolja

FIZIČNO OKOLJE ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

PRILAGOJENO 10 4

NEPRILAGOJENO 2 3

3 2

SOCIALNO OKOLJE ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

MIRNO 12 2

NEMIRNO 3 1

V nadaljevanju smo pri reševanju testnih nalog opazovali otrokovo držo in prijem. Najprej smo določili dominanco (sedem otrok levičarjev, osem desničarjev). Drža in prijem pisala sta lahko dinamična in statična. Pri oceni prijema otrok lahko doseže največ šest točk, kar so dosegli štirje otroci (imeli so triprstni prijem). Trije otroci so pisalo držali z valjastim prijemom in dosegli 2 točki. Ostali otroci so imeli neustrezen prijem in dosegli 1 točko. Eden od otrok, pri katerem zaradi neobičajnega položaja roke nismo mogli določiti prijema pisala, je dobil oceno 0 točk (nerazvit prijem) (Tabela 5).

Tabela 5:Dosežki otrok pri oceni prijema pisala

PRIJEM PISALA ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

STATIČEN 4 6

DINAMIČEN 3 2

NEUSTREZEN 7 1

NERAZVIT 1 0

Pri oceni spreminjanja držanja svinčnika je pet otrok svinčnik držalo vedno na enak način (6 točk), ostali pa so prijeme oz. način držanja ter gibanje roke, zapestja in prstov spreminjali (štirje so dosegli 4 točke, štirje so dosegli 3 točke, eden je dosegel 2 točki, eden ni dosegel nobene točke) (Tabela 6).

Tabela 6: Dosežki otrok pri oceni spreminjanja držanja pisala

SPREMINJANJE DRŽANJA

PISALA ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

ENAK NAČIN 5 6

SPREMENJEN NAČIN 4 4

4 3

1 2

1 0

Pisalo so otroci držali različno močno, le eden z normalno silo roke, zapestja in prstov (6 točk).

Ostali so imeli pri tem manj (eden otrok 5 točk, eden 4 točke) ali več težav (pet otrok je doseglo 3 točke, trije otroci 2 točki, štirje otroci nobene točke) (Tabela 7).

Tabela 7: Dosežki otrok pri oceni stiska pisala

STISK PISALA ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

NORMALNA SILA 1 6

Ugotovili smo tudi različen pritisk pisala na papir. Le en otrok je pritiskal primerno (6 točk), ostali pa preveč ali premalo (eden otrok 5 točk, dva otroka 4 točke, pet otrok 3 točke, en otrok 1 točko). Kar pet otrok ni doseglo nobene točke, kar pomeni, da v nobenem primeru niso ustrezno odmerili pritiska s pisalom na podlago (Tabela 8).

Tabela 8: Dosežki otrok pri oceni pritiska pisala na papir

PRITISK PISALA NA PAPIR ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

PRIMEREN PRITISK 1 6

Za pisanje je pomembna dobra drža in položaj telesa pri izvedbi nalog. V primeru, da razdalja znaša približno toliko, kot je dolžina od zapestja do komolca otrokove roke, otrok lahko doseže 5 točk, kar sta dosegla dva otroka. Devet otrok je doseglo 3 točke, dva otroka dosegla 2 točki, dva otroka le eno točko (Tabela 9).

Tabela 9: Dosežki otrok pri oceni drže in položaju telesa pri pisanju

DRŽA IN POLOŽAJ TELESA PRI

PISANJU ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

PRIMERNA RAZDALJA 2 5

NEPRIMERNA RAZDALJA

(PREBLIZU ALI PREDALEČ) 9 3

2 2

2 1

Pri oceni vedenja med sedenjem otrok, ki sedi mirno, lahko doseže šest točk. Takšni so bili štirje otroci, en otrok je dosegel 5 točk. Ostali otroci so imeli več težav, bili so nemirni in so dosegli le štiri (trije otroci) ali tri točke (sedem otrok) (Tabela 10).

Tabela 10: Dosežki otrok pri oceni vedenja med sedenjem otrok

VEDENJE MED SEDENJEM

OTROK ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

MIRNO 4 6

1 5

NEMIRNO 3 4

7 3

Stabilnost pri sedenju (pokončen položaj brez podpore) je obdržalo pet otrok (3 točke), ostali so imeli nekaj težav (štirje so dosegli 2 točki, dva sta dosegla 1 točko). Kar štirje so pri pisanju potrebovali podporo rok, trupa ali stopal, zato niso dosegli nobene točke (Tabela 11).

Tabela 11: Dosežki otrok pri oceni stabilnosti pri sedenju

STABILNOST PRI SEDENJU ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke) POKONČEN POLOŽAJ BREZ

Druga roka pri pisanju ne počiva. Držanje lista z drugo roko in uporaba druge roke je potrebna za dobro izvedbo naloge, kar so brez težav opravili trije otroci (6 točk). Ostali so imeli pri tem nekaj težav (eden je dosegel 4 točke, pet jih je doseglo 3 točke, štirje 2 točki). Dva otroka sta imela pri tem hude težave (eden je dosegel 1 točko, drugi pa nobene) (Tabela 12).

Tabela 12: Dosežki otrok pri oceni vključevanja druge roke

DRUGA ROKA PRI PISANJU NE

POČIVA ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

DRŽANJE LISTA Z DRUGO ROKO 3 6

Asociiranih reakcij je bilo zelo malo. Devet otrok je doseglo vseh 6 točk, kar pomeni, da nismo opazili nobene asociirane reakcije. Ostali otroci so imeli nekaj asociiranih reakcij (dva otroka 5 točk, eden otrok 4 točke, eden otrok 3 točke), dva pa precej (eden otrok 2 točki, drugi ni dosegel nobene točke) (Tabela 13).

Tabela 13: Dosežki otrok pri oceni asociiranih reakcij

ASOCIIRANE REAKCIJE ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

NISO PRISOTNE 9 6

OBČASNO PRISOTNE 2 5

1 4

SO PRISOTNE 1 3

1 2

1 0

Pri oceni položaja rame med pisanjem nagibanje na stran pomeni, da pozicija rame ni ustrezna.

Sproščeni položaj v srednji liniji zadošča za dosežek 5 točk, kar je dosegel le eden od otrok.

Ostali so imeli pri tem nekaj težav (eden je dosegel 4 točke, štirje 3 točke, pet 2 točki), štirje pa precej (eden je dosegel 1 točko, trije niso dosegli nobene) (Tabela 14).

Tabela 14: Dosežki otrok pri oceni pozicije rame

POZICIJA RAME ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

SPROŠČEN POLOŽAJ 1 5

1 4

DELNO SPROŠČEN POLOŽAJ 4 3

NESPROŠČEN POLOŽAJ 5 2

1 1

3 0

Le trije otroci so pisalo držali dinamično, z ustreznim prilagajanjem položaja roke, zapestja in prstov (6 točk), ostali so imeli pri tem nekaj težav (osem jih je doseglo 5 točk, eden je dosegel 4 točke, dva sta dosegla 3 točke, eden pa le 2 točki (Tabela 15).

Tabela 15: Dosežki otrok pri oceni gibanja roke med pisanjem

GIBANJE ROKE MED PISANJEM ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke) USTREZNO PRILAGAJANJE

POLOŽAJA ROKE, ZAPESTJA IN PRSTOV

3 6

NEUSTREZNO PRILAGAJANJE POLOŽAJA ROKE, ZAPESTJA IN

PRSTOV

8 5

1 4

2 3

1 2

Sledila je ocena, od kod izvira gibanje pri pisanju (večinoma iz palca in prstov (6 točk), večinoma iz zapestja (4 točke) ali iz rame (2 točki)). Najvišji možni rezultat so dosegli trije otroci, trije so dosegli 4 točke. Več kot polovica otrok, osem, jih je doseglo le 2 točki, eden pa celo nobene točke (Tabela 16).

Tabela 16: Dosežki otrok pri oceni izvora gibanja pisanja

IZVOR GIBANJA PISANJA ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

PALEC IN PRSTI 3 6

VEČINOMA ZAPESTJE 3 4

RAMA 8 2

1 0

Ocenjevali smo tudi usmerjenost pisanja. Otrok, ki lahko gladko spremeni smer, lahko doseže 6 točk, kar je uspelo enemu od otrok. V primeru, da je spreminjanje smeri različno gladko, otrok doseže 4 točke (en otrok) ali 3 točke (šest otrok). Ostali otroci so imeli več težav in so spreminjali položaj roke ali usmerjenost papirja (eden otrok je dosegel 2 točki, dva otroka 1 točko, štirje otroci niso dosegli nobene točke) (Tabela 17).

Tabela 17: Dosežki otrok pri oceni usmerjenosti pisanja

USMERJENOST PISANJA ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

GLADKO SPREMENI SMER 1 6

Ustrezen položaj podlakti pomeni, da je ta v rahli pronaciji, 45 stopinj. Tak položaj so med pisanjem zmogli vzdrževati trije otroci (6 točk). Pri ostalih se je položaj spreminjal (eden otrok je dosegel 4 točke, sedem otrok 3 točke, eden otrok 2 točki, dva 1 točko). Eden od otrok je zmogel vzdrževati le srednji položaj, zato ni dosegel nobene točke (Tabela 18).

Tabela 18: Dosežki otrok pri oceni ustreznega položaja podlakti

USTREZEN POLOŽAJ PODLAKTI ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

POLOŽAJ OBDRŽI 3 6

Za učinkovito pisanje je pomemben iztegnjen položaj zapestja, ki je v rahli dorzalni fleksiji za 30 stopinj (4 točke), kar so zmogli trije otroci. Zapestje v srednjem položaju prinaša 3 točke (en otrok) ali 2 točki (deset otrok). Eden od otrok ni dosegel nobene točke, ker je bilo zapestje upognjeno v smeri palmarne fleksije (Tabela 19).

Tabela 19: Dosežki otrok pri oceni položaja zapestja

POLOŽAJ ZAPESTJA ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

RAHLA DORZALNA FLEKSIJA 3 4

Med pisanjem podlaket običajno počiva na mizi (4 točke), kar je zmoglo sedem otrok. Ostali so imeli zapestje dvignjeno od podlage (sedem otrok, 3 točke; eden otrok 2 točki) (Tabela 20).

Tabela 20: Dosežki otrok pri oceni podlakti na mizi

PODLAKET NA MIZI ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

PODLAKET POČIVA NA MIZI 7 4

ZAPESTJE DVIGNJENO OD PODLAGE

7 3

1 2

Zadnji sklop ocenjevanja pripravljenosti na pisanje je namenjen oceni uspešnosti izvedbe posameznih nalog. Pri nalogi »Pokaži pot« otrok doseže najvišje možno število točk, če zmore vleči gladko črto in ob tem ne dvigne pisala od podlage. To je zmogel le eden od otrok (2 točki), šest jih je pisalo dvignilo včasih oz. črta ni bila gladka (1 točka). Ostali otroci pri tej nalogi niso dosegli nobene točke, saj so svinčnik pogosto dvigovali od podlage oz. je bila črta preveč vijugasta (Tabela 21).

Tabela 21: Dosežki otrok pri nalogi: Pokaži pot

POKAŽI POT ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

1 2

6 1

8 0

Za najvišjo oceno pri nalogi »Pobarvaj pobarvanko« otrok ne sme barvati preko črte, polje pa mora biti pobarvano v celoti (2 točki). To so zmogli le trije otroci, ostali so imeli več težav (Tabela 22).

Tabela 22: Dosežki otrok pri nalogi: Pobarvaj pobarvanko

POBARVAJ POBARVANKO ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

3 2

9 1

3 0

Naslednji dve nalogi od otroka zahtevata, da nadaljuje že zarisane krivulje (navzgor in navzdol). Krivulje z zankami navzgor in navzdol sta zmogla brez napak narisati le dva otroka, ostali so imeli več težav (Tabela 23 in Tabela 24).

Tabela 23: Dosežki otrok pri nalogi: Dokončaj krivuljo z zankami navzgor

DOKONČAJ KRIVULJO Z

ZANKAMI NAVZGOR ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

2 2

3 1

10 0

Tabela 24: Dosežki otrok pri nalogi: Dokončaj krivuljo z zankami navzdol

DOKONČAJ KRIVULJO Z

ZANKAMI NAVZDOL ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

2 2

4 1

9 0

Zadnje tri naloge so namenjene oceni gibanja prstov pri pisanju. Pri prvi mora otrok zapisati svoje ime. Dovoljeno je, da pri tem obrne kakšno črko, da doseže vse, tj. 2 točki. To je zmogla večina otrok (Tabela 25). Če zmore otrok prepisati svoje ime, dobi eno točko, sicer pa ne dobi točk.

Tabela 25: Dosežki otrok pri nalogi: Napiši svoje ime

NAPIŠI SVOJE IME ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

10 2

1 1

4 0

Če otrok okrasi žogo s spiralami v narisani žogi, pri naslednji nalogi dobi 2 točki. To je brez težav zmogel le en otrok (Tabela 26). Ostali so imeli pri tem težave, štirje pa naloge sploh niso opravili.

Tabela 26: Dosežki otrok pri nalogi: Okrasi žogo

OKRASI ŽOGO ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

1 2

10 1

4 0

Za uspešno opravljeno nalogo »Prepiši črke in številke« mora otrok ustrezno prepisati vsaj 10 od 12 številk in črk. To so zmogli le trije otroci, ostali so zmogli prepisati manj številk (1 točka) ali pa sploh nobene (Tabela 27).

Tabela 27: Dosežki otrok pri nalogi: Prepiši črke in številke

PREPIŠI ČRKE IN ŠTEVILKE ŠTEVILO OTROK DOSEŽEK (točke)

3 2

2 1

10 0

5 RAZPRAVA

Ugotovili smo, da imajo v raziskavo vključeni otroci z motnjo v razvoju težave pri držanju pisala. Ob tem smo našli nekaj otrok, ki so svinčnik držali neprimerno. Roy (2020) poudarja, da spreminjanje otrokovega držanja svinčnika ne bo nenadoma izboljšalo otrokovega rokopisa, čeprav je držanje svinčnika pomemben sestavni del otrokove sposobnosti učinkovitega pisanja.

Nekaj otrok je med izvedbo ocenjevanja svinčnik odložilo ali pa so razgibali prste, saj so bili od pisanja utrujeni. To bi lahko kazalo na veliko vloženega napora za pisanje, ki je lahko posledica različnih težav, od zmanjšane mišične moči do težav pri koordinaciji gibanja. V terapevtskem programu je mogoče prilagoditi oprijem pisala otroka, kar lahko zmanjša utrujenost rok in bolečino pri pisanju. Poleg tega lahko delovni terapevt v vadbo za krepitev mišic rok, razvoj fine motorike in izboljšanje spretnosti uporablja zabavne dejavnosti, pri katerih otroci vztrajajo dlje časa. Poleg tega lahko otroku svetuje, kako naj drži svinčnik z nadomestno strategijo.

Otroci so s pisalom večinoma neustrezno pritiskali na papir. Pritisk svinčnika na papir je odvisen od propriocepcije, enega od senzoričnih sistemov. Proprioceptivni sistem od mišic in sklepov sprejema podatke o položaju telesa, teži, pritisku, raztezanju in gibanju. Propriocepcija nam omogoča, da pri nalogi uporabimo več ali manj pritiska in sile (Ayres & Robbins, 2002).

Iz izkušenj vemo, da dvigovanje peresa zahteva zelo malo pritiska in napora, medtem ko premikanje velikega nahrbtnika zahteva več dela. Ko pišemo, svinčnik držimo s kazalcem, sredincem in palcem ter ga podpiramo z dlanjo in prstom, ko se roka premika po strani. Delujoči proprioceptivni sistem nam omogoča premikanje majhnih mišic roke za premikanje svinčnika v tekočih gibih in z »ravno pravšnjim« pritiskom. Sposobni smo označiti črte na papirju, premakniti papir s podporno roko, tekoče obračati strani v zvezku in obdržati papir v enem kosu. Pri ocenjevanju smo opazili, da otroci s svinčnikom prelahko ali premočno pritiskajo na papir. V prvem primeru otroci pišejo tako rahlo, da ne moremo prebrati celotnega vzorca pisanja, težko ločimo črke, otrokova roka ali rokav morda celo razmažeta črte svinčnika, pisava je nečitljiva in težko berljiva. V drugem primeru, ko otroci močno pritiskajo na papir, so črke pri pisanju zelo temne, svinčnik se lahko zlomi, ko poskušamo izbrisati napisano, se napis ne izbriše v celoti, papir se raztrga, premiki niso tekoči, rokopis zahteva veliko truda, otrok je utrujen, razočaran, prsti pa so boleči (Beck, 2019).

Otroci v naši raziskavi so s pisalom pretirano pritiskali na papir, pisalo so premočno stiskali oz.

držali. Nekatere raziskave so pokazale, da je variabilnost sile oprijema močno povezana s čitljivostjo rokopisa (Falk et al., 2011).

Analiza dosežkov je pokazala tudi, da imajo vključeni otroci z motnjo v razvoju težave pri prepisovanju/prerisovanju črk in številk. Če imajo otroci težave pri vizualno-spoznavnih sposobnostih, se lahko pojavijo težave pri prepisovanju/prerisovanju črk in številk, kar se je pokazalo tudi v naši raziskavi. Vizualni spomin, vizualni prostorski odnos ali podoba številke ali črke so le nekatere od veščin, ki vplivajo na otrokovo sposobnost prepisovanja/prerisovanja pisnega dela s table ali pa besedila tik pred njim (Beck, 2016).

Rokopis je zapleten postopek upravljanja pisnega jezika z usklajevanjem oči, rok, oprijema s svinčnikom, oblikovanja črk in drže telesa, kar so v članku z naslovom »Handwriting« zapisali tudi pri ameriškem združenju za delovno terapijo (AOTA, 2021). Razvoj otrokove pisave lahko nakazuje razvojne težave, ki bi otroka lahko ovirale pri učenju. Delovni terapevti lahko ocenijo osnovne elemente, ki podpirajo otrokovo pisanje, kot so mišična moč, vzdržljivost, koordinacija in nadzor gibanja. Starši lahko spodbujajo otrokove dejavnosti doma, da podprejo dobre rokopisne veščine. Delovni terapevt lahko pomaga pri pravilni drži telesa pri pisanju, ustreznem položaju ramen, rok, glave in oči. Izmeri lahko stopnjo telesne moči in vzdržljivosti. Analizira lahko nadzor drobno-gibalnih spretnosti, na primer sposobnost držanja pisala in drugih pripomočkov. Ugotovi lahko vizualno zaznavno sposobnost, ki vpliva na otrokovo sposobnost oblikovanja črk in oblik s pomočjo pisala. Pomaga razvijati in ocenjevati učne načrte rokopisa in sodeluje z učitelji pri učinkovitih strategijah. Predlaga domače dejavnosti, ki spodbujajo razvoj spretnosti, potrebnih za dober rokopis.

AOTA (2016) v članku z naslovom »Occupational Therapy's Role with School Settings«

opisuje vlogo delovnih terapevtov v šolskem okolju. Pomagajo otrokom s posebnimi potrebami, da lažje izvajajo šolske aktivnosti doma in v času pouka, saj jim prilagodijo izvedbo naloge ali okolje, v katerem otrok nalogo izvaja. Velik vpliv imata fizično in socialno okolje. Delovni terapevti si ogledajo učilnice, vhode, prehode, hodnike in druge ovire v vrtcu/šoli ter ovire, na katere lahko otrok naleti na poti v vrtec/šolo. Prav tako morajo otroci imeti prilagojene mize in stole za lažje sodelovanje pri šolskih aktivnostih. Upoštevati moramo tudi socialno okolje, saj nekateri otroci hitro izgubijo pozornost že ob minimalnih motečih dejavnikih. Številne šole uporabljajo strokovno znanje delovnega terapevta za pomoč pri razvoju učnih načrtov rokopisa

in socialne veščine. Prav tako terapevti napišejo priporočila pri oblikovanju razrednega okolja ali nalog.

V navodilih piše, da ocenjevanje izvedemo v šolskem okolju (socialnem okolju) – učilnici.

Zaradi izrednih epidemioloških razmer smo ocenjevalni instrument WRITIC izvedli na URI -Soča. Prav tako so imeli vsi otroci mizo pripravljeno na ustrezni višini, stol je bil nameščen tako, da so imeli ocenjevani noge na tleh, pravi kot v gležnju, kolenih in medenici. Nekateri otroci so imeli podložene noge, saj so bili tako majhni, da smo jim le tako lahko omogočili ustrezno delovno površino. Eden izmed otrok je naloge za ocenjevanje opravil kar na invalidskem vozičku, ki naj bi mu nudil vso oporo. Kljub temu se je med izvedbo nalog veliko nagibal na vse strani.

Pri oceni za fizično okolje (stol, miza) so skoraj vsi otroci dosegli najvišji možni rezultat.

Kasneje se je pojavila dilema o ustreznosti ocene, saj so v začetku vsi ohranjali ustrezen položaj, tekom izvedbe pa se je njihova drža poslabšala, nogi nista bile več na tleh, temveč v različnih položajih. Naslanjali so se na podlahti, glava se je pri zahtevnejših nalogah nagibala naprej.

Socialno okolje je imelo velik vpliv na izvedbo nalog pri testiranju, saj je bil test izveden v prostorih URI - Soča. Obravnave načeloma potekajo v mirnem, ločenem okolju. Zato otrokom pozornost tudi ni uhajala tako pogosto, razen pri dveh otrocih, ki nista kazala zanimanja za izvedbo ocenjevanja. Preusmerjala sta pozornost na pogovor, odlagala svinčnik in po vsaki vaji potrebovala ponovno besedno spodbudo, da dokončata nalogo.

V naši raziskavi so si otroci pisalo lahko sami izbrali. Na voljo so imeli običajen svinčnik, odebeljen svinčnik in držalo za pisalo iz gume. Prilagojeni ročaj ali pripomoček za pisalo ne omogoča le pravilnega držanja svinčnika, temveč spodbuja otroka tudi k boljši drži. Nepravilen oprijem svinčnika lahko povzroči težave pri učenju pisanja, bolečine v prstih in druge težave.

Delovni terapevt mora držalo svinčnika preizkusiti in ugotoviti, ali je za otroka ustrezno. Otroka mora naučiti, kako držalo pravilno namesti na svinčnik. Da bo pripomoček učinkovit, ga je

In document Nastja Bobnar Uporaba ocenjevalnega instrumenta za oceno pripravljenosti na pisanje pri otrocih z motnjo v razvoju (Strani 31-49)