Skrb za starejši del prebivalstva je izražena še v sklopu projekta Bodi previden, katerega namen je tudi poskrbeti za vidnost starejših pešcev. Od julija do septembra 2021 so izvajali tudi delavnice za starejše o preventivnih ukrepih v povezavi z virusom SARS-CoV-2 in o reševanju osebnih stisk.
5.3 Društvo Humanitarček
Slika 3: Uradna spletna stram projekta Vida (posnetek zaslona)
Društvo Humanitarček stoji za več projekti – 30 dni za 30 dejanj (akcija nagovarja prostovoljce k vsakodnevnim dejanjem, ki najrazličnejšim skupinam ljudi in živalim »polepšajo dan«), Skriti božiček brezdomcu (obdarovanje brezdomcev), Bookcrossing Slovenija (izmenjava knjig), Naključna prijaznost (nadgradnja projekta 30 dni za 30 dejanj), Čvekifon (brezplačen klepetalnik za starejše, enostaven za uporabo, med seboj poveže različne uporabnike) in
#projektVida.
#projektVida je po definiciji društva »družbeno odgovoren in na trenutke družbeno kritičen projekt, v okviru katerega poskušamo opozoriti na stisko starostnikov v Sloveniji, obenem pa jim nuditi dostojno in dostojanstveno pomoč« (Društvo Humanitarček).
26 Na začetni strani spletne strani projekta je trenutno objavljena javna pobuda društva Humanitarček; povezava nas vodi do peticije, s katero želi društvo doseči avtomatizacijo in debirokratizacijo dodelitve varstvenega dodatka v sedmem protikoronskem paketu. Opozarjajo, da so nekatere z zakonodajo predvidene pravice starejšim nedostopne, ker jih marsikdo ne pozna, mnogim pa je prezapleten tudi sistem vlog.
5.3.1 »Vide«
Na strani projekta Vida najdemo deset življenjskih zgodb starejših žensk in moškega (v zgodbah imajo spremenjena imena). Mnogi od njih so se rodili v revnejših (kmečkih) družinah.
Že tam so doživljali tudi fizično nasilje, spolno nasilje ali alkoholizem. V eni od zgodb je omenjeno tudi nasilje s strani duhovnika. Nasilje je skupna točka skoraj vseh zgodb – če le tega gospe niso doživljaje v primarni družini, je bil do njih nasilen partner (ali pa so nasilje doživljale s strani obeh). Ena od podobnih skupnih točk je bolezen, ki je zaznamovala življenjske zgodbe pripovedovalk in pripovedovalca, pa naj gre za njihovo osebno bolezen, bolezen njihovih otrok ali partnerja. Zgodbe kažejo tudi na stigmatizacijo duševnih bolezni – eno od gospa so celo življenje izključevali iz družbe zaradi domnevne bolezni, ki je v resnici ni imela, drugo je njen mož poslal v psihiatrično bolnišnico zaradi domnevnega živčnega zloma. Ena od oseb je bila stigmatizirana zaradi hčerke z Downovim sindromom. Nekatere od življenjskih zgodb vključujejo tudi izkušnjo samomora bližnje osebe (matere, partnerja). Omenjena ja tudi delovna nesreča, ki je gospo zaznamovala za celo življenje, težaško delo in neprimerno obnašanje nadrejenega do žensk. Kot omenjeno, je v številnih zgodbah opisano tudi fizično in spolno nasilje, zaničevanje s strani partnerja, prevara, močno pa je eno od oseb zaznamovalo tudi to, da jo je partner ob nosečnosti zaradi stigmatizacije nezakonskih mater in otrok zapustil.
V »epilogih« zgodb društvo zapiše, kako so za osebo v stiski izvedeli (od poštarja, prodajalke, sosede, patronažne sestre in drugih), kako je starejša oseba živela, ko so k njej pristopili, kako so se pomoči lotili, kako je oseba pomoč sprejela, kje in kako je starejša oseba zdaj in podobno.
Pri pomoči omenjajo na primer ureditev stanovanja, zagotovitev mesta v domu starejših in zagotovitev toplega obroka. Zgodbe so pripovedi v prvi osebi, tenkočutnost in osebna nota pa sta prisotni tudi v epilogih.
27 5.3.2 Oblike pomoči
Na spletni strani #projektVida najdemo nasvete, kako pomagati starejšim. Nasveti so praktični, jasni, konkretni, poudarjeno je, da mora biti pomoč nevsiljiva in da se je treba ozirati na dostojanstvo osebe v stiski. Eden od njihovih prispevkov nudi nasvete, na kaj naj bomo pozorni pri obisku osebe, ki potrebuje pomoč (na primer na oskrbo s tekočo vodo, ogrevanje stanovanja, splošen vtis o ekonomskem, družbenem, zdravstvenem stanju osebe in stanje bivalnega okolja):
Če nas starostnik povabi domov, ne pozabimo, da je revščina še vedno stigma. Ne kritizirajmo, ne komentirajmo. Pohvalimo morda kakšno malenkost. ‚Joj, kako lepo pa skrbite za rože‘ etc.
Poskusimo z opazovanjem med obiskov pridobiti čimveč pomembnih informacij o njegovem stanju.
Slikajmo le v primeru, da je to NUJNO potrebno, NIKOLI pa slednjega ne objavljajo na socialnih omrežjih, ne delimo naokrog. Zelo hitro lahko z napačno potezi izgubimo njihovo zaupanje.
Bodimo nevsiljivi. ne zaslišujmo. Ne vztrajajmo na obisku dlje, kot je nujno potrebno, če je starostniku neprijetno. Brez skrbi pa lahko v kopalnici kam zataknemo 10-20€ ... ki jih bo starostnik našel šele po našem odhodu (Društvo Humanitarček, Projekt Vida).
Društvo na strani (iz svojih izkušenj) deli tudi nasvete za prilagoditev stanovanja starejši osebi za lažjo uporabo ter boljšo ekonomsko učinkovitost. Del projekta je tudi zagotavljanje toplih obrokov; dnevno s sodelujočimi partnerji zagotavljajo 850–950 toplih obrokov.
Na strani najdemo še nasvete, kako čim bolj dostojanstveno ponuditi pomoč revnejši starejši osebi v trgovini. Ena od ponujenih možnosti je pomoč pri plačilu:
Kako torej mi ravnamo v takšnih situacijah?
– ‚Joj, dovolite, da vam doplačam. Veste, morala bi z babico po nakupih, pa nisva uspeli. Pa me vi tako spominjate nanjo. Prosim, naredite mi to uslugo.‘
– ‚Veste, zunaj sem našel/a 20 €. Pa ni bilo lastnika. Dajva s tem plačat kar skupaj. Pa eno stvar dajva še v tisto škatlo, kjer zbirajo hrano za brezdomce‘ (Društvo Humanitarček, Projekt Vida).
Izpostavljen je tudi predlog, naj se revnejši starejši osebi pomaga s podarjenim izdelkom:
Dobrine, ki jim (po naših izkušnjah) veliko pomenijo, a si jih težko privoščijo: sadje (sploh pomaranče), med, meso, prava kava, Bronhi bonboni, Propolis pastile. Zelo veseli so pralnih praškov (‚bi ga rabili?
28
Sem napačnega vzela ... sem nanj alergična ... pozabila pa sem kislo repo ... ‘), ki so cenovno precej visoko rangirani za njih – pa še težki za nesti (Društvo Humanitarček, Projekt Vida).
Nadalje ponujajo nasvete o tem, koliko izdelkov in katere zajeti v »paketu pomoči«, da bi starejša oseba paket sprejela, uporabila izdelke in ji pri tem ne bi bilo nelagodno. Seznam izdelkov navaja predvsem živila, izdelke za osebno nego, pa tudi recimo pralni prašek. Kot dodatne izdelke, ki jih starejši osebi lahko podarimo, navajajo še grelno blazino, grelnik vode, džezvo, kuhalno ploščo in prenosni pralni stroj.
Prostovoljce nagovarjajo tudi, da pri starejših preverijo, ali imajo dostop do sistemskih rešitev.
Tako na strani najdemo informacije o zdravstvenem zavarovanju (in pravici do medinskih pripomočkov, prevoza z reševalnim vozilom), varstvenem dodatku, enkratni finančni pomoči, dodatku za pomoč in postrežbo, pa tudi, kako zaprositi za oprostitev RTV prispevka, kako zaprositi za pomoč na domu in kako oddati vlogo za sprejem v dom starejših. Ponujen je tudi seznam telefonskih številk za brezplačen prevoz (nudita ga projekt Prostofer in zavod Sopotnik).