3. GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE GORENJA VAS - POLJANE
3.2. Družbenogeografske značilnosti
Med družbenogeografske značilnosti uvrščamo tiste, ki opredeljujejo človeka, njegovo delovanje in vpliv delovanja na prostor, v katerem biva. V nadaljevanju bomo predstavili osnovne značilnosti občine Gorenja vas - Poljane, prebivalstveno sliko, poselitev, gospodarstvo in na kratko še kmetijstvo.
Občina Gorenja vas - Poljane leži v Gorenjski statistični regiji, katera je del kohezijske regije Zahodna Slovenija. Površina občine meri 153,3 km2, s čimer se uvršča na 5. mesto v Gorenjski statistični regiji in na 38. mesto v Sloveniji (Statistični urad ..., 2021a).
Ustanovljena je bila ob teritorialnem preoblikovanju komun 3. 10. 1994, ko je komuna Škofja Loka razpadla na štiri manjše občine, Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri (Milenković, 2007), katere danes sestavljajo t.i. Škofjeloško območje. V okviru občine Gorenja vas - Poljane je v nadaljevanju prišlo do nekaterih sprememb v poimenovanju naselij ter priključitve naselja Bukov Vrh leta 1998, katero je prej pripadalo škofjeloški občini (Milenković, 2007). Vse od nastanka občine pa do danes število občanov konstantno narašča.
Leta 2019 je tako občina štela 7.560 prebivalcev (Statistični urad ..., 2021a), kar pomeni, da je bila gostota poselitve 49 prebivalcev na km2. Spodnji grafikon (Slika 7) prikazuje starostno sestavo prebivalstva v občini Gorenja vas - Poljane. V zadnjem obdobju je opazen porast prebivalstva predvsem na račun visoke rodnosti. Kot posledica omenjenega trenda je v središču Gorenje vasi postavljen Vodnjak ljubezni v času murenčkov, delo akademskega kiparja Metoda Frlica (Slika 6) (Razvojna agencija Sora, 2015).
14
Slika 6: Vodnjak ljubezni v času murenčkov na trgu Ivana Regna
Avtor: Miha Pustavrh, 2021.
To dejstvo potrjujejo tudi kvantitativni podatki Statističnega urada Republike Slovenije, ki s starostno piramido za leto 2018 prikazuje visoka odstopanja občine Gorenja vas - Poljane od državnega povprečja. Tako je bilo istega leta med prebivalci število najmlajših večje od števila najstarejših, kar je značilnost le redkih slovenskih občin. Na 100 oseb, starih 0-14 let, je prebivalo 71 oseb starih 65 let ali več, kar pomeni, da je bila vrednost indeksa staranja nižja od tega indeksa za celotno Slovenijo, za katero indeks znaša 131 (Statistični urad ..., 2021a).
Slika 7: Starostna piramida občine Gorenja vas - Poljane
Vir podatkov: Statistični urad ..., 2021b.
15
Poselitev v občini Gorenja vas - Poljane je koncentrirana na ravninske predele, kjer so locirana največja naselja. Med njimi izstopajo Gorenja vas s 1.133 prebivalci, Poljane nad Škofjo Loko s 491 prebivalci in Hotavlje s 421 prebivalci (Statistični urad ..., 2021b). Vsa omenjena naselja ležijo ob glavni prometni osi Škofja Loka – Žiri. Z vidika tlorisa gre za gručasti tip poselitve, medtem ko je za višji, vzpeti svet značilna razpršena poselitev. Ta je bolj zastopana na prisojnih pobočjih Škofjeloškega hribovja, saj gre za prisojna pobočja.
Posledično je poselitev zastopana v obliki manjših vasi in zaselkov, medtem ko je na drugi strani, kjer se razprostira planotasto območje Žirovskega Vrha, ta še redkejša, pretežno pa gre za samotne kmetije.
Gospodarstvo občine Gorenja vas - Poljane sloni predvsem na predelovalni industriji (Razvojna agencija Sora, 2015). V občini se nahajata dve gospodarski coni. Prva je Poslovna cona Todraž, katera je nastala iz degradiranega območja nekdanjega Rudnika urana Žirovski vrh in je pozitiven primer revitalizacije degradiranih površin. V njej danes deluje 15 podjetij.
Drugo območje je Gospodarska cona Dobje, kjer je v preteklosti obratovala žaga Dobje, danes pa se je na to mesto lociralo podjetje Polycom, ki se ukvarja s proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas. Poleg številnih samostojnih podjetnikov pa prebivalstvo v pretežni meri dnevno migrira v bližnja večja naselja kot so Žiri, Škofja Loka, Kranj in Ljubljana. Stopnja registrirane brezposelnosti je v prvem četrtletju 2021 pričakovano manjša od državnega povprečja, saj znaša zgolj 3,6 % (Zavod Republike Slovenije …, 2021), medtem ko Slovenija beleži 5,6 % brezposelnost (Statistični urad ..., 2021b).
Poleg zgoraj omenjenih dejavnosti velja izpostaviti še kmetijstvo in turizem. Prvo je zastopano po celotni občini. V nižinskem svetu prevladujejo travniki in polja koruze.
Nekatere kmetije so tudi izrazito usmerjene v intenzivno kmetijstvo (npr. kmetiji Pr' Pustotnik in Pr' Leskovc) v višjih legah pa so obdelovalne površine večinoma travniki z nekaterimi izjemami, kjer so se kmetije odločile za pridelavo določenih izdelkov (npr. pridelava zelja na kmetiji Pr' Budl). Turizem postaja aktualna dejavnost šele v zadnjem obdobju, v sklopu tega pa občina tej dejavnosti namenja veliko pozornosti. Iz leta v leto lahko tako zasledimo več turističnih aktivnosti in ponudbe.
Slika 8: Število prihodov turistov v letih 1991–2018, Slovenija
Vir podatkov: Statistični urad ..., 2021b.
16
V tem 10-letnem obdobju je Slovenija zabeležila 60-odstotno rast prihodov turistov. Ti podatki turistični dejavnosti v Sloveniji dajejo še večjo težo, še posebej, če hkrati upoštevamo prispevek turizma k bruto domačemu proizvodu (BDP). Tudi slednji je v letih 2009–2017 zabeležil opazno rast, saj se je povečal iz 8,5 % leta 2009 (OECD ..., 2016) na kar 11,9 % v letu 2017 (World Travel & Tourism Council, 2018). Številne projekcije pa napovedujejo še večjo rast v prihodnjem nekajletnem obdobju. Turizem je številne slovenske pokrajine in občine zaznamoval v odločilni meri, predvsem je vplival na gospodarsko in družbeno strukturo ter izoblikoval njihovo zunanjo podobo (Cigale, Gosar, 2014). V povezavi s tem so nekatere občine že v preteklosti prepoznale svoj turistični potencial in v ta namen izoblikovale strategije turizma, nekatere pa so tej dejavnosti namenile več pozornosti šele v zadnjem obdobju. Ena izmed teh občin je tudi občina Gorenja vas - Poljane, ki ima, kot že omenjeno v poglavju Pregled obstoječih virov in literature, Strategijo turizma za Škofjeloško območje 2020+ skupaj z občinami Škofja Loka, Železniki in Žiri.