Vrednotenje spremenljivk

Anketiranci so izbrali enega izmed ponujenih odgovorov na Likertovi lestvici s petimi stopnjami. Odgovori na lestvici od 1 do 5 označujejo stopnjo zadovoljstva posameznika (33 odgovorov) in pogostost doživljanja (4 odgovori). Višja ocena tako pomeni višje zadovoljstvo oziroma pogostejše doživljanje pri anketiranem posamezniku.

28 3.5.6 Metode obdelave podatkov 3.5.6.1 Primerjava subjektivnih podatkov

Spremenljivke iz vprašalnika so razdeljene na področja materialne blaginje, telesnega počutja, osebnega razvoja, psihičnega počutja, samoodločanja, medosebnih odnosov, socialne vključenosti in pravic ter opredeljene vsebine spremenljivk.

Na podlagi te opredelitve sem razporedila vprašanja iz vprašalnika na področja, nato pa glede na odgovore petstopenjske lestvice točkovala in seštela točke za vsako področje. Seštevek točk po področjih sem primerjala z rezultati iz leta 2017, ko so uveljavljali status družinskega pomočnika s podatki iz leta 2020 po spremembi statusa v osebnega asistenta. Dobljeni rezultati so predstavljeni grafično.

3.5.6.2 Primerjava objektivnih podatkov

Objektivne podatke sem primerjala na področjih materialne blaginje, telesnega in psihičnega počutja in pravic. Na področju materialne blaginje in pravic sem podatke pridobila s primerjanjem zakonov in pravilnikov, ki urejajo področje statusa družinskega pomočnika in osebne asistence. Iz zdravstvenega stanja in zdravstvene anamneze matere pa bom pridobila podatke iz področij telesnega ter psihičnega počutja. Dobljeni rezultati so predstavljeni tabelarično.

29 4 Rezultati in interpretacija

4.1 Subjektivno doživljanje kakovosti življenja družine glede na status

Graf 1: Rezultati odgovorov osebe z gibalno

oviranostjo glede na status Graf 2: Rezultati odgovorov matere glede na status

Graf 3: Rezultati odgovorov očeta glede na status Graf 4: Rezultati odgovorov sestre glede na status V grafu 1, grafu 2, grafu 3, grafu 4 in grafu 5 so prikazane ocene zadovoljstva kakovosti z življenjem za osebo z gibalno oviranostjo in ostale družinske člane ter celotno družino za spremenljivke materialne blaginje, telesnega počutja, osebnega razvoja, psihičnega počutja, samoodločanja, medosebnih odnosov, socialne vključenosti ter pravic glede na status.

Na vseh področjih kakovosti življenja oseba z gibalno oviranostjo po spremembi statusa ni izkazala nižjega zadovoljstva, ampak povprečja ocen ostajajo enaka ali višja. Največje zadovoljstvo izraža na področju samoodločanja, kar pomeni, da ji spremenjeni status prinaša več osebnega nadzora in izbire ter možnosti samostojnega odločanja kam bo šla, s kom bo šla, kako bo porabila denar itn. Prav tako izraža večje zadovoljstvo s plačilom in svojim finančnim stanjem ter zmožnostjo finančne skrbi zase, saj po spremembi statusa prejema višjo

0,501

30

invalidnino in polovico dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga pred spremembo ni prejemala.

Višje ocene zadovoljstva izraža tudi na področju medosebnih odnosov, saj po spremembi statusa preživlja več časa z vsemi družinskimi člani in prijatelji, posledično pa so tudi njihovi odnosi bolj prijateljski, pozitivni in sproščeni. Zadovoljstvo s svojim zdravjem in sposobnostmi ocenjuje enako, bolj pa je zadovoljna s preživljanjem svojega prostega časa in vsakodnevnih dejavnosti. Tudi kakovost svojega življenja in zadovoljstvo z življenjem ocenjuje višje, saj ima zdaj večji nadzor nad svojim življenjem. Njena samopodoba in sprejemanje svojega napredka ostajata enaka, kar pomeni, da sta neodvisna od statusa.

Zadovoljstvu na področju pravic ostaja enako, višje ocenjuje pravico do zasebnosti, saj ima s spremembo statusa večjo možnost zasebnosti in umika. Zadovoljstvo ostaja enako na področju osebnega razvoja in socialne vključenosti, kar pomeni, da sprememba statusa ni vplivala na željo po izobraževanju in ovire pri tem zaradi sekundarnih posledic ter da je že pred spremembo statusa bila aktivno vključena v dejavnosti v okviru svoje družine.

Tudi drugi družinski člani, v večini spremenljivk ne izkazujejo nižjega zadovoljstva s kakovostjo življenja po spremembi statusa. Na področju materialne blaginje je pri vseh opaziti večje zadovoljstvo s plačilom in zmožnosti finančne skrbi zase in za svojo družino, predvsem pa je sprememba statusa zmanjšala ovire za zaposlitev zaradi sekundarnih posledic gibalne oviranosti med družinskimi člani. Prav tako so družinski člani izrazili večje zadovoljstvo na področju samoodločanja, saj jim sprememba statusa prinaša večjo možnost samostojne izbire in osebnega nadzora. Medtem ko vsi družinski člani po spremembi statusa izražajo višje zadovoljstvo kakovosti življenja, mati izraža enako zadovoljstvo samo na področju socialne vključenosti in pravic, kar pomeni, da je že kot družinski pomočnik bila aktivno vključena v dejavnosti v okviru družine in doživljala ter uveljavljala pravice do enakosti, zasebnosti, dostojanstva in okoljskih ovir. Pri očetu pa opazimo celo nižje ocenjeno zadovoljstvo na področju telesnega počutja in osebnega razvoja. Razlog za nižje zadovoljstvo na teh področjih bi lahko bilo v spremembi delovnega mesta, saj je oče, preden je postal osebni asistent, bil zaposlen na drugem delovnem mestu. Kot osebni asistent izraža nižjo željo po izobraževanju, nižjem doživljanju uspehov in dosežkov ter produktivnosti v življenju.

Graf 5: Rezultati odgovorov družine glede na status

0,501

31

Na vseh področjih kakovosti življenja tako anketiranci po spremembi statusa iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta izražajo višje ocene zadovoljstva. Največje zadovoljstvo izražajo na področju psihičnega počutja, sledi področje samoodločanja in pravic, kjer svoje zadovoljstvo ocenjujejo s štirimi točkami ali več. S tremi točkami ali več so ocenili zadovoljstvo na področju medosebnih odnosov, osebnega razvoja, socialne vključenosti, materialne blaginje in telesnega počutja.

Največja razlika v oceni zadovoljstva po spremembi statusa se je pokazala na področju materialne blaginje, kjer so anketiranci v času družinskega pomočnika izražali najnižje zadovoljstvo.

4.2.1 Preverjanje hipotez

H1 Na področju materialne blaginje obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

Tabela 6: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: zadovoljstvo s plačilom, zmožnost finančne skrbi zase ali za družino, ovire - zaposlitev glede na status

Status Spremenljivke

Družinski pomočnik Osebni asistent

Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)

Zadovoljstvo s plačilom 1,5 (0,6) 4,25 (0,5)

Zmožnost finančne skrbi

zase ali za družino 2 (0,8) 4,25 (1)

Ovire – zaposlitev 3,25 (1,7) 2,5 (1,9)

Materialna blaginja 2,25 (1,3) 3,7 (1,4)

SO=standardni odklon

Vse spremenljivke iz področja materialne blaginje, hipotezo 1 potrjujejo, saj je pri vseh razlika velika. Pri spremenljivkah zadovoljstvo s plačilom in zmožnost finančne skrbi zase ali za družino vidimo, da anketiranci višje ocenjujejo zadovoljstvo, pri spremenljivki ovire – zaposlitev pa nižje, kar pomeni, da anketirance posledice gibalne oviranosti njihovega otroka/sorojenca zdaj ovirajo manj pri opravljanju dela kot prej.

Anketiranci višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojo materialno blaginjo po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 1.

H2 Na področju telesnega počutja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

Tabela 7: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: zdravje, ovire - dnevna opravila, kapacitete - dnevna opravila, prostočasne dejavnosti glede na status

32 Status

Spremenljivke

Družinski pomočnik Osebni asistent

Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)

Zdravje 4 (0,8) 4,25 (0,5)

Ovire – dnevna opravila 3,5 (1,7) 2,25 (1,9)

Kapacitete – dnevna opravila 3 (0,8) 4,25 (0,5)

Prostočasne dejavnosti 3,25 (1) 3,75 (0,5)

Telesno počutje 3,4 (1,1) 3,6 (1,3)

SO=standardni odklon

Vse povprečne ocene spremenljivk, ki opredeljujejo področje telesnega počutja, hipotezo 2 potrjujejo, saj je pri vseh vrednost višja. Največje zadovoljstvo je opaziti pri spremenljivki kapacitete – dnevna opravila, kar pomeni, da so anketiranci bolj zadovoljni s kapacitetami za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti po spremenjenem statusu. Prav tako višje ocenjujejo zadovoljstvo s spremenljivkami zdravje in prostočasne dejavnosti, posledično zaradi več časa, ki ga lahko namenijo sprostitvi in prostočasnim aktivnostim (hobiji, rekreacija). Nižje pa ocenjujejo spremenljivko ovire – dnevna opravila, kjer jih posledice gibalne oviranosti njihovega otroka/sorojenca zdaj ovirajo manj.

Anketiranci višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojim telesnim počutjem po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 2.

H3 Na področju osebnega razvoja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

Tabela 8: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: izobraževanje, ovire - izobraževanje, koncentracija, premagovanje ovir, osebna usposobljenost, uspeh, produktivnost glede na status

Status Spremenljivke

Družinski pomočnik Osebni asistent

Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)

Izobraževanje 3,75 (0,5) 3,75 (1,3)

Ovire – izobraževanje 2,75 (1,5) 2 (1,4)

Koncentracija 3,75 (1) 4 (0,8)

Premagovanje ovir 4,25 (1) 4,75 (0,5)

Osebna usposobljenost 3,75 (1) 4,25 (1)

Uspeh 3,75 (0,5) 4,25 (0,5)

33

Produktivnost 4 (0,8) 4,25 (0,5)

Osebni razvoj 3,7 (0,9) 3,9 (1,2)

SO=standardni odklon

Vse povprečne ocene spremenljivk, razen spremenljivka izobraževanje, so višje po spremenjenem statusu. Pri vseh spremenljivkah je ocena zadovoljstva po spremenjenem statusu višja, pri spremenljivki izobraževanje pa je ocena enaka, kar pomeni, da želja po učenju novega pri anketirancih ostaja enaka in sprememba statusa nanjo ne vpliva. Nižje pa ocenjujejo spremenljivko ovire – izobraževanje, kjer jih posledice gibalne oviranosti njihovega otroka/sorojenca zdaj ovirajo manj.

Čeprav ena spremenljivka hipoteze ne potrjuje, anketiranci v povprečju višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojim osebnim razvojem po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 3.

H4 Na področju psihičnega počutja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

Tabela 9: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: zadovoljstvo z življenjem, kakovost življenja, optimizem, upanje, realnost, smisel življenja, sprejemanje sebe ali vašega otroka/sorojenca, počasen napredek, varnost glede na status

Status Spremenljivke

Družinski pomočnik Osebni asistent

Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)

Zadovoljstvo z življenjem 3,5 (0,6) 4,25 (0,5)

Kakovost življenja 3,25 (1,3) 4,25 (0,5)

Optimizem, upanje, realnost 3,75 (1) 4,5 (0,6)

Smisel življenja 4 (0,8) 4,5 (0,6)

Sprejemanje sebe ali vašega

otroka/sorojenca 5 (0) 5 (0)

Počasen napredek 4,5 (0,6) 5 (0,6)

Varnost 4,5 (1) 5(0)

Psihično počutje 4 (0,9) 4,6 (0,5)

SO=standardni odklon

Vse povprečne ocene spremenljivk, razen spremenljivka sprejemanje sebe ali vašega otroka/sorojenca iz področja psihičnega počutja, potrjujejo hipotezo 4. Pri vseh spremenljivkah je ocena zadovoljstva po spremenjenem statusu višja, razen pri spremenljivki sprejemanje sebe ali vašega otroka/sorojenca, kjer ocena ostaja enaka, vendar so to

34

spremenljivko anketiranci že pred spremembo zakona ocenili z najvišjo oceno, petimi točkami.

Čeprav ena spremenljivka hipoteze ne potrjuje, anketiranci v povprečju višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojim psihičnim počutjem po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 4.

H5 Na področju samoodločanja obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

Tabela 10: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: osebni nadzor, upoštevanje odločitev, vrednot, osebne izbire, samostojno odločanje glede na status

Status Spremenljivke

Družinski pomočnik Osebni asistent

Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)

Osebna kontrola 3,25 (0,5) 4 (0,8)

Upoštevanje odločitev, vrednot

3 (0,8) 4,25 (1)

Osebne izbire 3,75 (1,3) 4,75 (0,5)

Samostojno odločanje 2,5 (0,6) 4 (0)

Samoodločanje 3 (0,9) 4,25 (0,7)

SO=standardni odklon

Vse spremenljivke iz področja samoodločanja potrjujejo hipotezo 5. Pri vseh spremenljivkah je ocena zadovoljstva po spremenjenem statusu višja. Največjo razliko je opaziti pri spremenljivki samostojno odločanje, kar nam pove, da anketiranci po spremembi statusa višje ocenjujejo zadovoljstvo in čutijo, da lahko bolj samostojno izbirajo, kaj bodo počeli, kam bodo šli, s kom se bodo družili, koliko denarja bodo porabili idr.

Anketiranci višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojim samoodločanjem po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 5.

H6 Na področju medosebnih odnosov obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

Tabela 11: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: razumevanje s prijatelji, prosti čas s prijatelji, razumevanje z družino, prosti čas z družino, oskrba in podpora v družini glede na status

Status Družinski pomočnik Osebni asistent

35

Spremenljivke Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)

Razumevanje s prijatelji 3,75 (1) 4,25 (0,5)

Prosti čas s prijatelji 2,75 (1) 3 (0,8)

Razumevanje z družino 3,25 (0,5) 3,5 (0,6)

Prosti čas z družino 4 (1,4) 4,5 (0,6)

Oskrba in podpora v družini 4 (0,8) 4,75 (0,5)

Medosebni odnosi 3,5 (1) 4 (0,9)

SO=standardni odklon

Vse spremenljivke iz področja medosebnih odnosov potrjujejo hipotezo 6. Pri vseh spremenljivkah je ocena zadovoljstva po spremenjenem statusu višja. Najmanjša razlika je pri spremenljivkah prosti čas s prijatelji in razumevanje z družino, kar pomeni, da so anketiranci že pred spremembo statusa preživljali prosti čas s prijatelji, sosedi in znanci, njihovi odnosi z družinskimi člani so bili pozitivni, zaupljivi, odpuščajoči, prijateljski in nekonfliktni. Večja razlika v oceni zadovoljstva pa se kaže pri spremenljivki oskrba in podpora v družini, kar bi lahko bila posledica spremenjenega statusa in tako večje povezanosti in razbremenitve družinskih članov.

Anketiranci višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojimi medosebnimi odnosi po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 6.

H7 Na področju socialne vključenosti obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

Tabela 12: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: aktivnosti v družini, pomoč in podpora (družbene podporne službe), dostopnost in podpora (zdravstvene storitve) glede na status

Status Spremenljivke

Družinski pomočnik Osebni asistent

Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)

Aktivnosti v družini 3,75 (1,39) 4,75 (0,5)

Pomoč in podpora (družbene

podporne službe) 2 (1,3) 3,25 (1)

Dostopnost in podpora (zdravstvene storitve)

3,25 (0,5) 3,25 (0,5)

Socialna vključenost 3,2 (1,1) 3,75 (1)

SO=standardni odklon

Vse spremenljivke, razen spremenljivke dostopnost in podpora (zdravstvene storitve) iz področja socialne vključenosti potrjujejo hipotezo 7. Pri vseh spremenljivkah je ocena

36

zadovoljstva po spremenjenem statusu višja, razen pri spremenljivki dostopnost in podpora (zdravstvene storitve), kjer ocena ostaja enaka, možen razlog nespremenjenega rezultata je, da sprememba statusa ne vpliva na boljšo dostopnost, podporo in pomoč zdravstvenih storitev.

Čeprav ena spremenljivka hipoteze ne potrjuje, anketiranci v povprečju višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojo socialno vključenostjo po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjuje hipotezo 7.

H8 Na področju pravic obstaja razlika v subjektivni zaznavi kakovosti življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.

Tabela 13: Primerjava povprečnih ocen spremenljivk: enakost, zasebnost, dostojanstvo, okoljske ovire glede na status

Status Spremenljivke

Družinski pomočnik Osebni asistent

Povprečna vrednost in (SO) Povprečna vrednost in (SO)

Enakost 3,5 (0,6) 3,5 (0,6)

Zasebnost 4,25 (0,5) 5 (0)

Dostojanstvo 4,75 (0,5) 4,75 (0,5)

Okoljske ovire 3,25 (0,5) 3,25 (0,5)

Pravice 3,9 (0,8) 4,1 (0,9)

SO=standardni odklon

Iz področja pravic potrjuje hipotezo 8 samo spremenljivka zasebnost, pri vseh ostalih spremenljivkah ocena zadovoljstva ostaja enaka kot pred spremembo statusa. Anketiranci po spremembi zakona ocenjujejo svoje zadovoljstvo s spoštovanjem in upoštevanjem pravil glede enakosti in diskriminacije, ohranjanjem dostojanstva in z zmanjševanjem ovir za gibalno ovirane v njihovi okolici enako. Višje pa ocenjujejo zadovoljstvo s svojimi pravicami glede zasebnosti doma, v službi idr., kar je lahko posledica spremenjenega delovnega razmerja in delovnih pravic, ki jih prinaša status osebni asistent tako za izvajalca kot uporabnika storitev.

Čeprav vse, razen ene spremenljivke, ostajajo enake in hipoteze ne potrjujejo, anketiranci v povprečju višje ocenjujejo zadovoljstvo s svojimi pravicami po spremenjenem statusu iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta, kar potrjujejo hipotezo 8.

4.2 Objektivni kazalci kakovosti življenja družine glede na status Povprečno tedensko število delovnih ur

Tabela 14: Primerjava povprečnega tedenskega števila delovnih ur glede na status

37

Tedensko število delovnih ur družinskega pomočnika

Tedensko število delovnih ur osebnega asistenta

Število delovnih ur na teden

168 40

*Povprečno tedensko število delovnih ur v Sloveniji znaša 39,5 ure (Kakovost življenja, b.d.) V tabeli 14 je prikazana primerjava povprečnega tedenskega števila delovnih ur glede na status. Status družinskega pomočnika ne predstavlja delovnega razmerja, zato družinski pomočnik nima dogovorjenega delovnega časa, ampak njegov delovni čas predstavlja 24 ur na dan, vse dni v tednu, kar skupaj znaša 168 delovnih ur na teden.

Število delovnih ur na teden osebnega asistenta pa ob predpostavki, da gre za zaposlitev za polni delovni čas, znaša 40 ur.

Na področju povprečnega tedenskega števila delovnih ur je možno opaziti ogromno razliko med statusoma družinskega pomočnika in osebnega asistenta, čeprav gre za tako rekoč enako delo.

Povprečna mesečna bruto plača

Tabela 15: Primerjava mesečne bruto plače glede na status Mesečna bruto plača družinskega pomočnika

*Minimalna mesečna bruto plača v Sloveniji znaša 940,58 €, povprečna mesečna bruto plača pa 1799,66 € (Statistični urad RS, b.d.)

V tabeli 15 je prikazana primerjava mesečne bruto plače glede na status, povprečna mesečna bruto plača družinskega pomočnika tako znaša 734,15 evra.

Dejansko plačo posameznega osebnega asistenta določi izvajalec osebne asistence, kjer je osebni asistent zaposlen. Pri tem mora upoštevati, da osnovna plača osebnega asistenta ob predpostavki, da gre za zaposlitev za polni 40-urni delovni čas na teden, ne sme biti nižja od 95 % izhodiščne višine. Kadar gre za zaposlitev osebnega asistenta za manj kot polni 40-urni delovni čas na teden, se upošteva sorazmerni del (Pravilnik o osebni asistenci, 2018).

Osnovna mesečna bruto plača osebnega asistenta tako znaša 1.043,68 evra, h kateri se priznajo tudi dodatki in drugi stroški dela.

Čeprav gre za enako delo, je razlika v povprečni mesečni bruto plači ogromna, opozoriti je treba, da povprečna mesečna bruto plača družinskega pomočnika ne dosega niti minimalne mesečne bruto plače, ki je določena v Republiki Sloveniji in predstavlja prag preživetja.

38 Delovno razmerje

Tabela 16: Primerjava delovnega razmerja glede na status

Družinski pomočnik Osebni asistent

Delovno razmerje NE DA

V tabeli 16 lahko vidimo, da status družinskega pomočnika ne predstavlja delovnega razmerja in nima uradnega delodajalca, zato družinskemu pomočniku niso priznane pravice iz delovnega razmerja, ki ga ureja delovnopravna zakonodaja. Sicer so pravice družinskega pomočnika določene na podoben način, kot je to urejeno pri delovnopravnih razmerjih, vendar v tem primeru ne gre za vzpostavitev delovnega razmerja, kot ga ureja delovnopravna zakonodaja, zato tudi ni pravic iz delovnega razmerja.

Medtem ko pa osebni asistent opravlja osebno asistenco pri izvajalcu osebne asistence na podlagi pogodbe o zaposlitvi, s katero sklene delovno razmerje.

Javnost očita, da je položaj družinskega pomočnika ekonomsko bistveno manj ugoden, kot pa to velja za osebne asistente, ki so v delovnem razmerju in opravljajo enako delo.

Delovne pravice

Tabela 17: Primerjava delovnih pravic glede na status

Pravice Družinski pomočnik Osebni asistent

Delovno razmerje

NE DA

Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek oziroma

do plačila za opravljeno delo DA DA

- pokojninsko

Pravica do zdravstvenega

zavarovanja DA DA

Pravica do opravljanja dela v dogovorjenem delovnem času

NE DA

Pravica do odmora NE DA

Pravica do bolniške odsotnosti

NE DA

Pravica do letnega dopusta NE DA

Pravica do regresa za letni NE DA

39 dopust

Pravica do odsotnosti z dela

z nadomestilom plače NE DA

Pravica do nadomestila plače

za čas odsotnosti z dela NE DA

Pravica do dodatka za delovno dobo

NE DA

Pravica do dodatka za delo v posebnih pogojih dela

Pravica do dodatka za delo z osebami z lažjo, zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju in telesnem razvoju

NE DA

Pravica do jubilejne nagrade NE DA

Pravica do odpravnine ob

upokojitvi NE DA

Pravica do solidarnostne pomoči

Pravica do izobraževanja NE DA

Pravice iz področja varstva delavcev zaradi nosečnosti in starševstva

NE DA

- prepoved opravljanja del v času nosečnosti

40 - nega in varovanje

otroka

NE DA

Medtem ko je osebni asistent v delovnem razmerju, ki ga ureja delovnopravna zakonodaja in ima vse pravice iz delovnega razmerja, pa pri družinskem pomočniku ni tako. Osebnemu asistentu pripada enaintrideset pravic, ki so naštete v tabeli 17, iz delovnega razmerja, Slovenska zakonodaja družinskemu pomočniku namenja le šest pravic od vseh naštetih.

Status družinskega pomočnika ne predstavlja delovnega razmerja, zato tudi nima pravice do opravljanja dela v dogovorjenem delovnem času, kar pomeni, da njegov delavnik nima

Status družinskega pomočnika ne predstavlja delovnega razmerja, zato tudi nima pravice do opravljanja dela v dogovorjenem delovnem času, kar pomeni, da njegov delavnik nima

In document Gibalno ovirana oseba (Strani 40-0)