2 TEORETIČNI DEL
2.5 Ekonomsko-socialni svet
Pri opredeljevanju igralcev javnopolitičnega omrežja, ki pokriva področje politike zaposlovanja, kar je predmet te diplomske naloge, ima posebno vlogo Ekonomsko-socialni svet. Ekonomsko-socialni svet (ESS) je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade RS, ki je ustanovljen z namenom, da spremlja stanje na ekonomskem in socialnem področju ter oblikuje stališča in predloge v zvezi s temi področji (Ekonomsko-socialni svet, b. d.). ESS sodeluje pri pripravi zakonodaje ter daje priporočila v zvezi z njo, spodbuja sprejetje ali pa spremembo zakonov, oblikuje stališča in mnenja o delovnem gradivu, uredbah, odredbah in zakonih ter o proračunskem memorandumu in državnem proračunu. Svoje predloge nato pošilja Državnemu zboru RS, Državnemu svetu RS ter strokovni in širši javnosti.
Sestava ESS je enakopravno zastopana s strani vseh treh partnerjev, in sicer predstavnikov vlade, delojemalcev in delodajalcev (Ekonomsko socialni svet, b. d.). Člani ESS-ja so tako predstavniki Združenja delodajalcev Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Konfederacije novih sindikatov Slovenije – NEODVISNOST, Slovenske zveze sindikatov – ALTERNATIVA;
Zveze delavskih sindikatov Slovenije SOLIDARNOST ter konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. S strani vlade so člani ESSja predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za zdravje ter Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Večino članov ESSja smo prepoznali tudi kot igralce, ki sodelujejo v javnopolitičnem omrežju spremembe zakona, ki ureja delovna razmerja (glej Slika 3.7).
20 2.6 Starejši delavci
Na tematiko starejših delavcev na trgu je bil objavljen v Sloveniji dokument Starejši delavci.
Ta dokument pa velja za pomembnega pri soočanju s problematiko staranja prebivalstva ter s tem tudi staranja delovne sile. Dokument ''Podaljšano zaposlovanje in odloženo upokojevanje'' je bil pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja v okviru projekta Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji. Namen dokumenta je identifikacija področij, ki potrebujejo ukrepanje za izboljšanje položaja starejših na trgu dela, ter analiziranje obstoječih ukrepov v Sloveniji. Pri pripravi tega dokumenta je sodelovalo več deležnikov, tako socialnih partnerjev, strokovnjakov ter splošne javnosti (Kavaš in drugi, 2015, str. 4).
Zaradi zniževanja rodnosti ter zmanjševanja smrtnosti oziroma podaljševanja življenjske dobe ljudi se države v ''razvitem svetu'' soočajo s procesom staranja prebivalstva. Delež starajočega prebivalstva, starejšega od 65 let, se povečuje, delež mlajšega prebivalstva pa se zmanjšuje.
Demografske projekcije EUROPOP nakazujejo na to dejstvo, trend staranja prebivalstva pa se z letom v leto zvišuje, do leta 2030 pa naj bi pričakovana življenjska doba posameznikov znašala za moške 80 let, za ženske pa okoli 85 let. Delež starejših se bo v prihodnjih 35 letih skoraj podvojil, kar pa bo imelo posledice na povečanje na celotno družbo, tudi na povečanje izdatkov pokojnine, zdravstva ter oskrbe (prav tam, str. 3).
Po ocenah dokumenta (Kavaš in drugi, 2015) bo staranje prebivalstva vplivalo na področje podaljšanega zaposlovanja ter odloženega upokojevanja. Namen dokumenta je poskusiti spodbuditi delodajalce, delojemalce ter državo, da vzdržujejo ter nagradijo delovne zmožnosti zaposlenih ter s tem podaljšujejo zaposlitveno dobo zaposlenih na trgu dela (prav tam, str. 5).
Analiza dokumenta je, da obstoječi pokojninski sistem dolgoročno ni javnofinančno vzdržen, svetuje pa uporabo naslednjih možnosti: povišanje starosti ob upokojitvi in daljše ostajanje v delovnem razmerju, zviševanje prispevkov, zniževanje višine pokojnin, ali pa kombinacijo zgornjih ukrepov (prav tam, str. 7). Ne glede na smer reforme pa argumentirajo, da bo potrebno zvišati stopnjo delovne aktivnosti pri starejših, ki so stari od 55 do 64 let, oziroma v prihodnosti do 74 let, kar bo zahtevalo podaljšano zaposlovanje in odloženo upokojevanje.
Analiza je pokazala, da je nizka stopnja delovne aktivnosti med prebivalci v letih od 55 pa do 64 posledica: zgodnjega upokojevanja, stečajev podjetij, nizke izobrazbene strukture starejših, pomanjkanje sodobnih kompetenc, negativni odnos delodajalec do starejših zaposlenih, neustreznih pogojev dela za starejše, nezadostnost spodbud za podaljšanje delovne aktivnosti
21
po izpolnitvi starostnih pogojev za upokojitev, nefleksibilnost trga dela starejših ter zniževanje vključenosti starejših v aktivno politiko zaposlovanja (prav tam, str. 8).
Namen strateških ukrepov zviševanja delovne aktivnosti starejših prebivalcev je pridobitev vsaj trojne koristi: zmanjšanje vpliva demografskih sprememb na gospodarski razvoj, zmanjšanje zneska za izplačevanja pokojnin, oziroma povečanje davčnih prihodkov, ter možnost podaljšanega obdobja za delodajalce, da prilagodijo lastno poslovanje (prav tam, str. 9).
Po podatkih projekta se večina držav članic EU zaveda pomena programov aktivnega staranja, največjo pozornost temu področju pa posvečajo države, kot so Nizozemska, Finska, Velika Britanija, Španija, Poljska, ter tudi nekatere manjše članice, kot so Estonija, Latvija in Slovaška (prav tam, str. 10).
2.7 Statistični pregled staranja prebivalstva in brezposelnih mladih
Za objektivno razumevanje staranja prebivalstva ter brezposelnosti mladih v Sloveniji moramo pogledati podatke, ki so javno dostopni na Statističnem uradu Republike Slovenije. Na ta način lahko objektivno analiziramo, kakšno je stanje staranja prebivalstva v Sloveniji ter koliko je pravzaprav brezposelnih mladih v Sloveniji.
Kot vidimo iz Tabele 2.1 (Statistični urad RS, 2021), delež prebivalcev starih nad 65 let v Sloveniji med leti 2011 in 2020 vidimo, kako hitro narašča delež starejših prebivalcev. Tabela dodatno potrdi trend staranja prebivalstva, na kar nakazuje tudi literatura, ki se s tovrstno tematiko ukvarja. Če se povečuje delež starejših v družbi, to pomeni tudi, da se zmanjšuje delež mlajših, oziroma tistih, ki so zaposleni ter polnijo pokojninsko blagajno. Torej gre za dvojno problematiko naraščanja števila starejših, ki koristijo starostno pokojnino ter zmanjševanje števila mlajših, ki polnijo pokojninsko blagajno. Staranje prebivalstva v Sloveniji torej že predstavlja problem.
Tabela 2.1: Delež prebivalstva starih nad 65 let po letih (prvo polletje).
Prvo polletje po letih
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Delež prebivalcev nad 65 let (Slovenija)
16,5 16,8 17,1 17,5 17,9 18,4 18,9 19,4 20,2 20,7
Vir: Statistični urad Republike Slovenije (2021).
22
Če pogledamo delež brezposelnosti iz Statističnega urada Republike Slovenije, je smiselno, da pogledamo delež brezposelnih mladih po letih, da vidimo, kako pereč je problem brezposelnih mladih.
Iz tabele 2.2 (Zavod RS za zaposlovanje, 2021) lahko vidimo spreminjanje deleža brezposelnih mladih od 15 pa do 29 leta starosti v obdobju od leta 2013 pa do leta 2021. Statistika nam prikazuje, da se delež brezposelnih mladih rahlo zmanjšuje, v najslabšem primeru pa zagotovo ne narašča. Državi je sicer v interesu, da je število brezposelnih čim manjše. Podatki kažejo na rahlo vpadanje deleža brezposelnosti med mladimi, torej ne gre za tako pereč problem.
Tabela 2.2: Prikaz deleža brezposelnih mladih od 15-29 let prvega meseca po letih.
Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (2021).
Iz slike 2.1 (Eurostat, 2021) lahko vidimo, da se je povprečje brezposelnih mladih od leta 2009 postopno povečevalo do leta 2013, ko je bila prisotna ekonomska in gospodarska kriza. Od leta 2014 pa do leta 2019 se je stopnja brezposelnosti postopno zmanjševala na kar je bila zopet večja leta 2020, ko so na gospodarstvo v veliki meri vplivali ukrepi povezani s širjenjem korona virusa. Podatki v tabeli 2.2, ki prikazuje delež brezposelnih mladih od 15–29 leta v Sloveniji, kažejo, da ima Slovenija glede na evropsko povprečje (glej Slika 2.1) višji delež brezposelnih mladih. Lahko rečemo, da imamo v Sloveniji problem z brezposelnostjo mladih.
Meseca januarja po letih 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Delež brezposelnih mladih
od 15 do 29 let
23,7 26,1 24,8 23,1 20,9 19,5 19,6 19,9 20,6
23
Slika 2.1: Prikaz povprečnega deleža brezposelnih mladih od 15-24 leta v Evropski uniji od leta 2005 do 2020.
Vir: Eurostat, Unemployment statistics and beyond (2021).
Iz slike 2.2 (Eurostat, 2021) lahko vidimo, da je v Sloveniji prišlo do sprememb v naraščanju brezposelnosti mladih v letu 2020 glede na leto 2019, in sicer v smeri povečanja brezposelnosti mladih. Glede na EU povprečje Slovenija izstopa v negativnem pomenu. Povečanje brezposelnosti med mladimi iz leta 2019 na 2020 lahko pripišemo pandemiji Covid-19, ki je močno vplivala na gospodarstvo in trg delovne sile.
Slika 2.2: Spreminjanje brezposelnosti po starostnih skupinah za leto 2020, glede na leto 2019.
Vir: Eurostat, Unemployment statistics and beyond (2021).
0 5 10 15 20 25 30
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
-4 -20 2 4 6 8 10 12
EU Latva Estonija Luxemburg Slovenija Španija Bulgarija Hrvaška Portugalska Finska Švedks Slovaška Irska Latvija Češka Nizozemska Avstrija Ciper Danska Madžarska Malta Belgija Poljska Francija Francija Romunija Italija Grčija Norveška Švica Črna gora Severna… Turčija Srbija
od 15 do 74 let Od 15 do 24 let od 55 do 74 let
.
24 2.8 Brezposelnost mladih
Ko govorimo o brezposelnost mladih, je potrebno najprej definirati, katere pogoje mora oseba izpolnjevati, da se šteje med registrirane brezposelne mlade.
Brezposelna oseba ter iskalec zaposlitve je oseba, ki je zmožna delati in je prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, hkrati pa ta oseba ni v delovnem razmerju, ni samozaposlena, ni poslovodna oseba v družbi ali zavodu, ni kmet, ni upokojenec ter nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let (Zavod za zaposlovanje v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2013, str. 8).
Brezposelnost mladih je tesno povezana z gospodarskim stanjem države, nanjo pa vplivajo vse negativne spremembe na trgu, kot so npr. krize. Podatki kažejo, da se je brezposelnost mladih iz leta 2008 na leto 2009 drastično povečalo zaradi prisotnosti krize v tistem času. Kriza je vplivala na brezposelnost tako, da so podjetja zaradi neugodnih razmer močno omejila novo zaposlovanja ter odpustila zaposlene v fleksibilnih oblikah dela (prav tam, str. 9).
Prispevek mladi in trg dela povzame, da so demografski trendi v Sloveniji neugodni zaradi zmanjševanja rodnosti, ki traja več desetletij (prav tam, str. 37). Prav tako se vedno več mladih izobražuje na terciarni ravni, torej na ravni univerz in visokošolskih institucij, zmanjšal pa se je vpis na poklicne šole. Taka izobrazbena struktura privede do pomanjkanja delavcev za preprosta dela ter presežek delavcev za druge oblike dela. Prav tako predstavlja problem pridobivanja praktičnih izkušenj med študijem in po njem v obliki pripravniških oblikah (prav tam, str. 39). Rešitve bi morali skupaj iskati vodilni izobraževalnih ustanov ter delodajalci, brez vključenosti le-teh mladim ne moremo zagotoviti kvalitetnega izobraževanja ter prehajanja v zaposlitve (prav tam, str. 39).
Problematike brezposelnosti mladih se loti tudi društvo Mladi+, ki je eno od vodilnih društev za predstavljanje interesov mladih v Sloveniji. Društvo Mladi+ predlaga za zmanjševanje brezposelnosti mladih več konkretnih ukrepov. Prvi se nanaša na delno subvencioniranje zaposlitve za mlade. Ker mladi zaradi pomanjkanja izkušenj ne morejo konkurirati na trgu dela, bi bilo po mnenju društva Mladi+ smiselno vzpostaviti posebno shemo za zaposlovanje mladih takoj po vstopu na trg dela. Za čim hitrejši vstop pa bi lahko država del plače subvencionirala.
Takšen ukrep bi mladim na trgu dela omogočil nabiranje prvih delovnih izkušenj ter s tem tudi zaposljivost (˝Okrevanje za mlade˝, 2021).
25
Drugi ukrep, ki ga predlaga organizacija mladih, je spodbujanje zaposlovanja v organizacijah civilne družbe, ki pa so kadrovsko podhranjeni. Ker so civilno družbene organizacije v večji meri neprofitne, je nudenje novih delovnih mest težavno, s pomočjo državnih in evropskih sredstev pa bi bilo takšno zaposlovanje izvedljivo (prav tam).
Naslednji ukrep, ki ga svetuje društvo, je praktično usposabljanje mladih na delovnem mestu.
Potrebno bi bilo povečati sredstva za ukrepe, ki nudijo mladih možnost, se spoznati z delovnimi mesti, kot so npr. usposabljanje na delovnem mestu in delovni preizkus. Za takšno usposabljanje pa naj mladi dobijo primerno plačilo in ne zgolj dodatek. Prav tako naj delodajalec dobi nekakšno subvencijo za zaposlitev ali pa nadomestilo za izvajanje mentorstva (prav tam).
Naslednji ukrep je nudenje plačanega pripravništva v državno reguliranih poklicih. Društvo navaja, da se pripravništva v državno reguliranih poklicih ne razpisujejo več redno, posledica pa je, da redno zaposlene strokovne delavce nadomeščajo delavci in delavke, ki delajo v prekarnih oblikah dela. Društvo svetuje preklic ZUJF 1(Zakona za uravnoteženje javnih financ), ki omejuje sistem pripravništev, predvsem na področju socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja. Nadomeščanje začasno odsotnih strokovnih delavcev naj se s pripravniško pogodbo ali pa pogodbo za določen čas nudi tistim, ki so dosegli potrebno izobrazbo, a še nimajo dovolj izkušenj za pristop k strokovnemu izpitu. Potrebno je omogočiti brezplačno opravljanje strokovnega izpita za vse mlade, država pa naj prepove volonterska pripravništva na področju pravosodja ter prednostne liste (prav tam).
Naslednji ukrep je spodbujanje sistema vajeništva, ki je bilo leta 2017 tudi sprejeto v obliki Zakona o vajeništvu, a ni povsem zaživelo na mnogih področjih (prav tam). Društvo svetuje tudi povečanje sredstev za javna dela, saj bi tako država aktivneje pomagala. V javna dela naj se vključi več brezposelnih, zaželeno pa bi bilo tudi zvišanje deleža plače sofinanciranega s strani države (prav tam).
Po mnenju društva Mladi+ bi bilo smiselno zaposlovati več mladih inšpektorjev na Inšpektoratu RS za delo, ki je kadrovsko podhranjen. To bi lahko storili z razpisom novih delovnih mest za mlade, posledica pa bi bile nova delovna mesta za mlade ter večji nadzor nad prekarizacijo in kršitev na trgu dela (prav tam). Zadnjo priporočila ukrepa pa je ustvarjanje zelenih delovnih mest in prispevanje k nizkoogljični družbi, kjer je po mnenju društva še veliko neizkoriščenega
1 Zakon za uravnoteženje javnih financ.
26
potenciala tako na področju izobraževanja, kot na področju ustvarjanja novih delovnih mest za brezposelne mlade ter mlade iskalce dela (prav tam).
Društvo predvideva in upa, da bo Slovenija v načrtu okrevanja uporabila sredstva, ki jih je namenil NextGenerationEU, instrument Evropske unije za podporo državam članicam, ki jih je prizadela pandemija Covid-19. Sklad EU naslednje generacije je Sloveniji namenil približno 5,7 milijarde evrov, od tega kar 2,1 milijarde nepovratnih sredstev tudi za mlade in problematiko brezposelnih mladih (prav tam).
2.9 Evropske smernice glede diskriminacije pri zaposlovanju
Evropska unija se zaveda, da se prebivalstvo stara, rodnost pa je v upadu, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih EU državah članicah. Ocenjujejo, da se bo do leta 2060 število prebivalcev starejših od 65 v Evropi dvignilo iz 19,3 na 29 odstotkov vseh prebivalcev. Starost oseb nad 80 let pa naj bi se več kot podvojila. Hkrati predvidevajo, da se bo število delovno aktivnih prebivalcev od 15 pa do 65 let zmanjšala za 11,6 odstotka do leta 2060. To bi lahko privedlo do finančne nevzdržnosti pokojnin, zdravstva in drugih podobnih sistemov. EU želi ta pojav staranja prebivalstva prilagoditi s podaljševanjem delovne dobe starejših zaposlenih ter omogočanje pokojninskih spodbud (Evropska komisija, b. d.). EU je reševanje te problematike skušala nasloviti s sprejemom ustrezne zakonodaje ter finančno podporo projektom, ki naslavljajo staranje prebivalstva.
Evropska unija je leta 2002 pripravila direktivo (Direktiva 2000/78/EC2), ki med drugim tudi prepoveduje diskriminacijo ljudi na podlagi starosti pri zaposlovanju oziroma v delovnih razmerjih. Direktiva je bila sprejeta 27. 11. 2000, v veljavo pa je prišla 2. 12. istega leta s časovno neomejeno veljavnostjo (prav tam.). Direktiva Evropske unije se smatra kot smernica za delovanje držav članic. V tej direktivi lahko vidimo stališče EU, da ne podpira diskriminacije v kateri izmed oblik, tudi v primeru diskriminacije starejših (prav tam).
Prav tako Evropska unija financira civilnodružbene organizacije, ki naslavljajo problematike diskriminacije starejših. Primer takšne organizacije oziroma platforme je AGE Platform Europe. Uvedla je tudi programa, kot sta EU Programme for Employment and Social Innovation (EaSI) ter European Social Fund (ESF), ki financirata in vpeljujeta strategije aktivnega staranja.
2 Direktiva komisije 2000/78/EC, o vzpostavitvi okvirja za enake možnosti in obravnavo zaposlitve. v veljavi od 2. 12. 2000.
27
EU prav tako naslavlja idejo o aktivnemu staranju (Active aging). Izraz aktivno staranje opredeli kot pomaganje starajočim ljudem, da ohranijo nadzor nad svojim življenjem dokler je to le možno. To pomeni, da pripomorejo družbi v ekonomskem kot socialnem vidiku.
Če strnemo direktivo EU, vidimo, da si prizadeva za podaljševanja delovne dobe starejših delavcev ter svari pred diskriminacijo le-teh, kar je v nasprotju z zakonodajo spreminjanja Zakona o delovnih razmerjih v okviru PKP7, kot smo bili priča le-tega v Sloveniji.
2.10 Levo-desni kontinuum
Politična ideologija vladajočega močno vpliva na njegova dejanja, ko oblikuje javne politike.
Ideologija je v primeru vladanja nek skupek prepričanj, kaj bi bilo za družbo po mnenju vladajočega najboljše storiti. Večino političnih strank lahko uvrstimo na levo-desnem kontinuumu vsaj do neke mere, glede na to kakšna prepričanja imajo.
Kropivnik pravi, da se danes večinoma za strankarske družine uporablja razvrščanje na kontinuumu levo-desno. Gre za določitev na podlagi kompleksnega sistema stališč in vrednot, ki so povezane z družbenimi, ekonomskimi, politično ureditvijo, človekovimi pravicami, lastnino, razvojem in modernizacijo, institucijami in družbenimi vlogami (Kropivnik, 2001, str.
138-39). Na tej točki je potrebno tudi izpostaviti, da je vsebine ideološkega kontinuuma težko splošno opredeliti, saj se vsebina in pomen razlikujeta glede na čas in prostor (prav tam). Kljub temu pa lahko v daljšem časovnem obdobju opazimo nekatere značilnosti, ki jih pripisujemo levemu oziroma desnemu delu kontinuuma.
To pomeni, da ima levi ter desni pol določena prepričanja, ki so skupna političnim strankam levega polja, ter tistim, ki so na desnem polju kontinuuma.
Za levi pol kontinuuma so največkrat značilne težnje po zavzemanju za redistribucijo dobrin, horizontalna družbena raven in enakost, zaupanje v spremembe in prihodnost. Za desni pol kontinuuma pa je bolj značilna vertikalna družbena raven, hierarhija, svobodno podjetništvo, spoštovanje tradicije in religije, ohranjanje statusa quo (Kropivnik 2000, str. 139).
V primeru spreminjanja Zakona o delovnih razmerjih je spremembo vložila vladajoča koalicija strank, ki bi jih po kontinuumu levo-desno uvrstili desno. Pričakujemo lahko ideološko ekonomsko zavzemanje v smeri svobodnega podjetništva, kar je tudi eden glavnih namenov spremembe zakona, za razbremenitev podjetnikov oziroma delodajalcev.
28
3 EMPIRIČNI DEL
V empiričnem delu moje diplomske naloge bom pojasnil potek sprejetja Zakona o delovnih razmerjih ter njegovo vsebino. Analiziral bom ključen dokument, ki je bil pripravljen s strani ministrstva v preteklih letih kot smernica za nadaljnjo delo. Nato analiziram mnenja in stališča javnopolitičnih igralcev vpletenih v javnopolitično omrežje, tako iz internetnih virov in člankov, socialnih omrežij, kot je Twitter, kot tudi uradnih strani združenj ter seje državnega zbora. Pri analizi upoštevam le mnenja javnopolitičnih igralcev, ki se v pojavljajo v javnopolitičnem omrežju spremembe Zakona o delovnih razmerjih. Mnenja ter stališča igralcev analiziram s povzemanjem. Eno poglavje namenim analiziranju intervjuja z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot vir dodatnih informacij. V zaključku empiričnega podam svoje lastno mnenje in priporočila, ki služijo za nadaljnjo razpravo.
3.1 Opis spremembe Zakona o delovnih razmerjih
Trenutna vlada oziroma vladajoča koalicija strank Slovenska demokratska stranka (SDS), Nova Slovenija – Krščanski demokrati (NSi), Stranka modernega centra (SMC) ter Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) je v proti-koronskem paketu ukrepov številka 7, s kratico PKP7, oziroma Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID (ZIUPOPDVE3), spreminjala Zakon o zaposlovanju ZDR-14, oziroma Zakon o delovnih razmerjih, 89. člen 3 odstavek. Popravek zakona omogoča delodajalcu, da zaradi razlogov, ki mu jih ni treba obrazložiti, prekine pogodbo o delovnem razmerju z delavcem, če ta izpolni pogoje do starostne pokojnine. O Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19 so poslanci razpravljali na 55.
izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije, dne 29. decembra 2020, z začetkom ob 11.
uri. Sejo je vodil predsednik Državnega zbora Igor Zorčič ter podpredsedniki Tina Heferle,
uri. Sejo je vodil predsednik Državnega zbora Igor Zorčič ter podpredsedniki Tina Heferle,