• Rezultati Niso Bili Najdeni

Finančni kazalniki

In document LIDIJA WEIS EKONOMIKA PODJETJA (Strani 84-87)

3.7 FINANČNO POROČILO POSLOVANJA PODJETJA

3.7.3 Finančni kazalniki

Za analizo bilanc v podjetju uporabljamo štiri osnovne kategorije merjenja uspešnosti. To so:

kratkoročna plačilna sposobnost (likvidnost) (sposobnost podjetja, da obvladuje svoje kratkoročne finančne obveznosti),

učinkovitost (sposobnost podjetja, da nadzira svoje investicije v sredstva), finančni vzvodi (finančna stabilnost in zanašanje na dolgove podjetja) in dobičkonosnost.

Kazalniki kratkoročne plačilne sposobnosti – likvidnosti podjetja 1. Kratkoročni koeficient (current ratio)

Kratkoročni koeficient nam pove, kako podjetje obvladuje svoje kratko in srednjeročne obveznosti. Prikazuje kolikokrat so kratkoročne obveznosti podjetja pokrite z gibljivimi sredstvi. Višji ko je kazalec, bolj likvidno je podjetje.

Kratkoročni koeficient = skupna gibljiva sredstva / skupne kratkoročne obveznosti 2. Hitri koeficient

Hitri koeficient nam pove, ali je podjetje sposobno obvladovati trenutne obveznosti, ko jim upada zapadlost. Nanaša se na veliko krajši časovni obseg kot kratkoročni koeficient. Nižji ko je hitri koeficient, večja je možnost, da bo imelo podjetje likvidnostne probleme.

Hitri koeficient= (denar + kratkoročne denarne naložbe + terjatve do kupcev) / kratkoročne

79 obveznosti

Kazalniki uspešnosti podjetja 1. Obrat terjatev do kupcev

Kazalnik obrata terjatev do kupcev nam pove, kolikokrat letno se obrnejo terjatve.

Izračunamo ga s količnikom med poslovnimi prihodki in terjatvami do kupcev.

Obrat terjatev do kupcev = ustvarjeni prihodki v obdobju / terjatve do kupcev

Če je obrat terjatev visok, podjetje večinoma zadovoljivo uporablja terjatve v povzročeni prodaji. Če je koeficient nizek, podjetje večinoma nezadovoljivo uporablja sredstva (terjatve), zato potrebno je uvesti zaostreno kreditno politiko do kupcev ali spremeniti metodo izterjave terjatev do kupcev.

Vendar tudi visok obrat terjatev vedno ne pomeni, da podjetje učinkovito izkorišča terjatve, saj se koeficient lahko razlikuje med panogami. Odvisen od tega, kako agresivno je podjetje v raztegovanju kreditov.

je količnik, ki nam pove, kolikšen je povprečen čas izterjave terjatev do kupcev.

Povprečna doba izterjave = 365 dni / koeficient obrata terjatev 3. Povprečen obrat zalog

Obrat zalog je največkrat odvisen od narave podjetja. Prodaja nepremičnin ali storitve

80

gradbenega materiala bosta imela veliko počasnejši obrat kot maloprodaja s špecerijo. Veriga diskontnih prodajaln ima veliko hitrejši obrat kot njihovi specializirani dvojniki. Izračun obrata zalog je pogojen tudi z osnovami vrednosti zalog.

Povprečne obrat zalog = stroški materiala / stanje zalog 4. Povprečna doba držanja zalog

To je povprečno obdobje, ko podjetje vzame, predela in izda svoje zaloge.

Povprečna doba držanja zalog = 365 dni / koeficient obrata zalog 5. Obračanje obveznosti do dobaviteljev

Obračanje obveznosti do dobaviteljev podjetja je tesno povezan tako z obračanjem terjatev dobaviteljev kot z razmerjem, v katerem so zajete uporabe zalog in operativnimi stroški.

Z uporabo podobnih informacij iz finančnih izkazov, lahko obračanje obveznosti do dobaviteljev izračunamo tako:

obračanje obveznosti do dobaviteljev = stroški materiala / obveznosti 6. Povprečna doba nabavnih kreditov

Izračun za povprečno dobo nabavnih kreditov je:

povprečna doba nabavnih kreditov = 365 dni / obrat obveznosti do dobaviteljev 7. Obračanje sredstev

Koeficient obračanja sredstev kaže neločljivo sposobnost podjetja, da uporabi svoja sredstva v generaciji prodaje. Večje ko je obračanje sredstev, učinkovitejša je uporaba sredstva podjetja v celotnih prihodkih.

Koeficient obračanja sredstev = prihodek od prodaje / skupna sredstva Koeficienti finančnega vzvoda

Koeficienti finančnega vzvoda zagotavljajo osnovo za analizo strukture kapitala podjetja.

Merijo obseg, do katerega se podjetje zanaša na dolgove kot vir financiranja. Če ima podjetje preveč dolgov, tvega insolventnost, finančno stisko in možen stečaj. Če ima premalo dolgov, rast najbrž ni tako velika, kot bi lahko bila, če bi si podjetje izposodilo denar za financiranje svoje rasti; podjetje verjetno ne izkorišča prednosti vseh dobičkonosnih priložnosti, ki se ponujajo v njegovi panogi.

Izposojanje denarja ni slabo, slabo je prevelika in predraga izposoja. Če podjetje nima prostega denarja, ki bi ga investiralo v izbrane priložnosti, jih mora bodisi preiti ali si izposoditi, da bi financiralo to pridobitev. Če povračilo presega stroške izposoje (ustrezno varne), bodo lastniki veliko na boljšem ob izposoji in investiranju, kot da ne bi naredili nič.

1. Koeficienti dolgov glede na vsa sredstva

Koeficient nam pove, kolikšen delež financiranja predstavlja zadolževanje in kolikšen delež financiranja predstavlja lastniški kapital. Koeficient izračunamo:

koeficient dolg-na-sredstva = dolgoročne in kratkoročne obveznosti / celotna sredstva 2. Koeficienti dolgov glede na celoten kapital

81 nam pove, koliko enot je izposojenih glede na enoto vloženega kapitala.

Koeficient dolg-na-kapital = dolgoročne in kratkoročne obveznosti / kapital 3. Koeficient pokritja obresti

Pove nam, kolikokrat dobiček iz poslovanja podjetja pokrije stroške obresti. Ta koeficient je zelo pomemben za podjetja kreditodajalce, saj lahko tako ocenjujejo varnost svojih naložb.

Višji koeficient pomeni manjše tveganje, s katerim se soočajo.

Koeficient pokrivanja obresti = dobiček pred obrestmi in davkom / stroški obresti Koeficienti dobičkonosnosti podjetja

Investitorji kapitala prevzemajo tveganje, ali podjetje lahko dosega dobiček in vzdržuje uspešnost dobička čez več let. Vrednost njihovih deležev je odvisna od doseganja dobička in od potenciala podjetja, kar merimo z izračunom koeficientov dobičkonosnosti podjetja.

1. Donos na kapital ali ROE ROE = čisti dobiček / skupni kapital 2. Donos na sredstva ali ROA ROA = čisti dobiček / vsa sredstva

Donos na sredstva je v finančnem upravljanju zelo pomemben iz dveh razlogov: pokaže operativno uspešnost podjetja, ko predstavlja moč zaslužka sredstev podjetja ne glede na oceno finančnega vzvoda. Direktno ga lahko primerjamo tudi z letno stopnjo obresti na izposojen fond.

In document LIDIJA WEIS EKONOMIKA PODJETJA (Strani 84-87)