• Rezultati Niso Bili Najdeni

Število prenočitev turistov v občini Gorenja vas - Poljane

In document Razvoj turizma v občini Gorenja vas (Strani 36-0)

Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.

Tudi pri prenočitvah domačih in tujih turistov (Slika 31) lahko potegnemo vzporednice s prihodom domačih in tujih turistov. Vse od leta 2008 prevladuje delež tujih turistov, danes pa že prevladujejo domači turisti zaradi že zgoraj omenjenih razlogov.

30 Slika 31: Delež prenočitev domačih in tujih turistov

Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.

5. NADALJNJI RAZVOJ TURIZMA

5.1. Strategija turizma za Škofjeloško območje 2020+

Strategija turizma za Škofjeloško območje 2020+ zaobjema vse štiri občine upravne enote Škofja Loka, pod katero spadajo občine: Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri.

Občine v okviru skupne organizacije na področju turizma delujejo že od leta 2000. Leta 2010 je prišlo do združitve Lokalne turistične organizacije (LTO) Blegoš in Razvojne agencije Sora, tako da danes aktivnosti potekajo v okviru organizacije Turizem Škofja Loka. S tem je nastala tudi skupna znamka in slogan: »Škofja Loka: ena Loka, dve dolini, tri pogorja, neskončno zgodb.« Do tega trenutka so aktivnosti potekale na osnovi turističnih strategij posameznih občin, vendar so občine zaradi vse ostrejših razmer na tržišču bile primorane v tovrstno združitev. Eden izmed glavnih razlogov za povezanost je večja privlačnosti in konkurenčnejša ponudba. Poleg geografsko zaokroženega območja je pomemben kontekst tudi močno zgodovinsko ozadje skupne identitete Loškega gospostva.

Razvoj ponudbe oziroma razvojna funkcija Škofjeloškega območja se izvaja primarno na lokalni ravni (turistični proizvodi, turistična infrastruktura itd.), v nadaljevanju pa tudi na skupni ravni celotnega območja v obliki povezovanja ponudbe v integralne turistične proizvode in bolj privlačna doživetja. Na drugi strani pa se sama promocija odvija zgolj na skupni ravni, torej gre za oglaševanje turistične ponudbe na ravni celotnega Škofjeloškega območja. Pri tem pa vseeno velja omeniti, da bo uresničevanje ciljev turistične strategije v prvi vrsti odvisno od uspešnosti izvajanja temeljnih razvojnih projektov na ravni posameznih občin ter iskanju skupnega jezika z ostalimi razvojnimi področji, kot so kmetijstvo, okolje, promet, kultura, šport idr. Velik poudarek pa je potrebno nameniti tudi aktualnim razmeram na tržišču, saj je od prilagajanja in ažuriranja turistične ponudbe tem razmeram odvisen praktično celoten nadaljnji razvoj turizma.

31

Ključni deležniki, ki lahko vplivajo na razvoj turistične dejavnosti na območju, so lokalne skupnosti, javni sektor na lokalni ravni, razvojne agencije na območju in v regiji, nevladni oz.

civilni sektor, gospodarski sektor oz. ponudniki, prebivalci območja, turisti oz. obiskovalci, kmetje ter drugi partnerji oz. podporne institucije.

Sedanje stanje turizma na Škofjeloškem je predstavljeno s pomočjo »SWOT« analize, v kateri je izpostavljenih 5 najmočnejših notranjih prednosti in slabosti ter 5 najmočnejših zunanjih priložnosti in nevarnosti. Delitev na notranje in zunanje pomeni, da na prednosti in slabosti lahko s svojim delovanjem občine vplivajo, na priložnosti in nevarnosti pa občine nimajo vpliva, lahko pa se jim izognejo ali pa jih izkoristijo. Rezultat omenjene analize so področja, na katera se je potrebno usmeriti in jim nameniti več pozornosti ter kako to doseči.

V skladu z današnjimi trendi je krovni razvojni model za Škofjeloško območje trajnostni turizem. Tovrstni turizem je spodbujan tako s strani države kot tudi Evropske unije. Trajnostni turizem je enako kot trajnostni razvoj zasnovan na okoljskem, gospodarskem in socialnem stebru.

V nadaljevanju strategije je velik poudarek tudi na trženju pod skupno, krovno tržno znamko za Škofjeloško območje, za Poljansko dolino pa je bila leta 2014 razvita nova znamka.

Najbolj poznani znamki sta Babica Jerca in Dedek Jaka, pod katero se trži ponudba naravnih pridelkov, visoko kakovostnih kulinaričnih izdelkov in izdelkov domače in umetnostne obrti škofjeloškega podeželja ter Okusi loškega podeželja. Gre za kulinarično znamko, ki povezuje tradicijo in inovativnost oz. preteklost povezano s sedanjostjo.

Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.32: Krovna turistična destinacijska znamka Škofjeloškega območja

Vir: Strategija turizma za Škofjeloško območje 2020+, 2014.

Pomemben segment turizma na lokalnem nivoju in v smislu povezovanja več delov v zaokroženo celoto je tudi zgodba in identiteta Škofjeloškega območja. V odstavku se velja osredotočiti na proučevano območje oziroma na območje Poljanske doline. Slednja je v strategiji opisana kot območje, ki ima tako specifično kulturno krajino kot nobeno drugo gorenjsko turistično območje. Izpostavljene so mogočne osamljene kmetije s tradicionalnimi kozolci ali toplarji, razgledišča in osamljene poti. Ta avtohtonost pokrajine lahko za določenega turista predstavlja razlog, da slednjo tudi obišče. Na to se navezuje tudi zgodba Poljanske doline, ki nosi naslov Zeleni razgledi v objemu stoletij domačnosti in se glasi:

»Mogočne osamljene kmetije stojijo kot gradovi na razglednikih, kozolci kot stražni stolpi mečejo sence in merijo vedno isti čas. Tu se že stoletja trdo dela, a tudi dobro je. Zgodovina se je le redko dramatično dotaknila teh krajev in spremenila stoletja utečen dan. Ko pa se je, je pustila za seboj atraktivne bunkerje in trdnjave, ki nikoli uporabljeni stojijo na najbolj

32

razglednih mestih in najlepših krajih. Poljane, Gorenja vas, Žiri so samosvoji kraji doline, ki je našla svoje mesto v literaturi Ivana Tavčarja. Plemenitost rdečkastega marmorja v Hotavljah, podzemni labirinti Rupnikove linije, bele strmine Starega vrha, starodavni topli vrelec Topličar, predvsem pa bogata samota na hribih - to je lepota in življenje, ki vam ga je le tu še moč užiti tako, kot je nekoč bilo« (Strategija turizma …, 2014).

Vsaka izmed štirih občin ima svojo zgodbo, ki skupaj tvorijo krovno zgodbo Škofjeloškega območja. V občini Gorenja vas - Poljane je to ljubezenska zgodba, katera temelji na delu Ivana Tavčarja, Cvetje v jeseni, središče pa potemtakem predstavlja Tavčarjev dvorec na Visokem (Slika 19). Zgodbo podpira tudi nova celostna grafična podoba Poljanske doline, ki hkrati poudarja navezanost ljudi na svojo zemljo, srčnost in tradicijo. Občinska zgodba je na krovno zgodbo Škofjeloškega navezana preko umetnosti, ustvarjalnosti in navdiha, hkrati pa se lahko navežemo tudi na samo zgodbo Slovenije, ki se kot turistična destinacija oglašuje preko slogana »I Feel Slovenia«.

Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.33: Slogan Poljanske doline oz. občine Gorenja vas - Poljane

Vir: Poljanska dolina, 2020.

Vse štiri občine so se znašle na razpotju med nadaljevanjem dosedanjega trenda, nekakšne inercije in na koncu zelo verjetne stagnacije turističnih dejavnosti in na drugi strani ambiciozno, a vendarle realno rastjo pomena turizma. V namen, da občine uberejo drugo, ambicioznejšo pot, je v strategiji predstavljenih 5 prioritetnih področij, 10 operativnih ciljev ter 15 prioritetnih ukrepov. Da bo mogoče realizirati zastavljene kvantitativne in kvalitativne cilje, mora določena občina na letni ravni izpeljati vsaj eno ali več razvojnih dejavnosti, v kolikor v turistični dejavnosti prepozna razvojno priložnost. Med kvantitativne cilje spadajo cilji, ki so usmerjeni v povečanje obsega turističnega prometa (povečanje števila nočitev, podaljšati povprečno dobo bivanja, povečati število enodnevnih obiskovalcev, povečati potrošnjo na gosta, povečati zasedenost nastanitvenih objektov in povečati število ležišč), med kvalitativne cilje pa spadajo cilji, ki so tako razvojni kot trženjski. Med prvimi velja izpostaviti nudenje ugodnega podpornega okolja za razvoj turističnih projektov za povečanje konkurenčnosti ponudbe, med drugimi pa jasno geografsko in produktno umestiti Škofjeloško območje na turistični zemljevid Slovenije.

5.2. Intervju na Zavodu za turizem in kulturo Poljanska dolina

O delovanju in vlogi Zavoda za turizem in kulturo Poljanska dolina smo se pogovarjali z vršilcem dolžnosti direktorja zavoda Tomažem Trobišem, z Jero Miklavčič, pomočnico direktorja, ki skrbi za nemoteno delovanje zavoda in s Kristino Bogataj, ki skrbi za Zeleno shemo, spletna omrežja in komunikacijo z mediji.

33

Zavod je bil ustanovljen 22. junija 2017 z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za turizem in kulturo Poljanska dolina. Namen in poslanstvo zavoda je povezovanje vseh deležnikov v občini, skrb za prepoznavnost Poljanske doline, izkoriščanje naravnih danosti in etnoloških ter kulturnih posebnosti območja, promocija in spodbujanje razvoja turizma in kulture ter usklajevanje in povezovanje turističnih ponudnikov v občini. Slednja daje velik poudarek na turistično dejavnost, saj je gospodarstvo v občini Gorenja vas - Poljane zastopano v manjšem obsegu, turizem pa ponuja določeno alternativno možnost razvoja območja.

Turizem se je v občini Gorenja vas - Poljane začel intenzivneje in bolj sistematično razvijati pred približno desetimi leti. Leta 2009 je občina odkupila Tavčarjev dvorec na Visokem, leta 2010 je pristopila v družbo STC Stari vrh d.o.o. kot solastnica, leta 2014 je sodelovala pri pripravi Strategije turizma za Škofjeloško območje 2020+ in leta 2016 je sodelovala pri strateškem načrtu promocije, trženja, komuniciranja in organiziranosti turizma v Poljanski dolini. Zaradi vseh dejavnosti in rasti turistične dejavnosti je bil ustanovljen zavod.

Ena izmed glavnih nalog zavoda je povezovanje vseh turističnih akterjev v občini, saj menijo, da je za uspešen nadaljnji razvoj turistične dejavnosti potreben integralni pristop. Hkrati pa si želijo »butičnega turizma«, s tem pa bi ohranili lepote Poljanske doline tudi za prihodnje generacije. Kot odraz dobrega dela v teh desetih letih je občina s strani Slovenske turistične organizacije prejela zlati znak Slovenia Green Destination. Še bolj odmevna pa je pridobitev certifikata Zeleni ključ, katerega je leta 2021 prejela kmetija doživetij Tešnak. Zeleni ključ predstavlja odličnost na področju zelenega turizma, okoljevarstva in trajnostnega delovanja.

Sogovorniki so omenili, da bo občina Gorenja vas - Poljane v prihodnje imela svojo strategijo, ki bo nastala na podlagi strategije destinacije vseh štirih občin Škofjeloškega območja. Glavni cilj strategije bo izpostaviti specifične lastnosti občine, katere želijo izpostaviti, preko različnih kazalnikov pa bodo ovrednotili zastavljene cilje ali so ti doseženi ali ne. Omenjena strategija se bo prilagajala turističnemu toku in nepredvidljivim situacijam, kakor je trenutna epidemija. Ponovno so poudarili butični turizem in okoljsko ozaveščenost.

V razvoju turizma vidijo še veliko priložnosti, tudi zaradi poznejšega razvoja dejavnosti, tako bodo lahko določene odločitve bolj temeljito pretehtali.

Trženje in promocija turizma v občini Gorenja vas - Poljane poteka na različne načine. Zavod za turizem in kulturo Poljanska dolina se skuša povezovati z ostalimi zavodi preko različnih sejmov. Leta 2015 je bil izdan katalog Poljanska dolina – dežela pod Blegošem. Leta 2020 so predstavili kraj Javorje za nagrado »Moja dežela - lepa in gostoljubna«, v televizijski oddaji

»Na lepše« predstavljajo določene kraje, pošiljajo tudi ponudbe za šolske otroke in upokojence. V letu 2021 je prišlo do dogovora med vsemi deležniki, da bodo predstavljeni širši javnosti, kar predstavlja velik korak na področju promocije. Povezovanje vseh deležnikov in predstavljanje širši javnosti je vključeno tudi v poslanstvo zavoda. Kot večkrat omenjeno je večji poudarek na ponudbi integralnih produktov, saj želijo turistom ponuditi čim več, tudi tiste produkte, ki niso med bolj priljubljenimi. Danes glavni del promocije predstavljajo spletna stran (https://www.poljanskadolina.com/sl/) ter Facebook in Instagram profil. Preko slednjih poskušajo turiste privabiti s čim bolj privlačnimi fotografijami turističnih atrakcij. Poleg skupne promocije velja omeniti tudi samostojno oglaševanje posameznih turističnih ponudnikov.

34

Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.34: Naslovnica spletne strani

Vir: Poljanska dolina, 2021.

Na področju sodelovanja med zavodom oz. občino in na drugi strani turističnimi ponudniki bi si želeli bolj aktivno sodelovanje s strani nekaterih ponudnikov. Pogrešajo predvsem vključevanje v številne aktivnosti, ki jih organizirajo, s tem pa bi bili doseženi različni pozitivni učinki, hkrati pa si želijo povratnih informacij od obiskovalcev. Slednjim želijo ponuditi vse, kar je mogoče, ne zgolj tistih destinacij oz. artiklov, ki so bolj priljubljeni, s tem pa lahko pridobijo tudi vse starostne razrede turistov. V prihodnje pričakujejo stagnacijo dejavnosti, vsaj dokler se epidemija ne umiri, in pa vsekakor več domačih gostov kakor tujih.

Menijo, da je epidemija možnost za vse tiste, ki so potrebni sprememb in pred tem niso imeli časa, da bi določene stvari v ponudbi spremenili.

V prihodnje zavod čaka veliko dela na številnih projektih, ki bodo usmerjeni v razvoj turizma glede na potrebe in razpoložljivost ponudbe. Želijo si, da obiskovalci prepoznajo danosti Poljanske doline ter le-te ohranijo za prihodnje generacije. Še enkrat so omenili povezovanje in celovito ponudbo, ne zgolj promocije posameznih lepot doline.

6. REZULTATI ANKETNE RAZISKAVE 6.1. Nosilci turistične ponudbe

Na območju občine je 15 turističnih ponudnikov z nastanitvenimi zmogljivostmi. S pomočjo anketnega vprašalnika smo poskušali pridobiti podatke o številu nočitev v njihovem objektu, turistih, njihovi ponudbi in pogledih v prihodnost. Povprašali smo tudi po njihovem mnenju o razvoju turizma v občini, da smo dobili pogled na omenjeno dejavnost tudi iz njihovega zornega kota. Na začetku velja omeniti, da je kljub temu, da je turizem v občini med pomembnejšimi dejavnostmi, bilo potrebno veliko truda, da smo pridobili zadostno količino odgovorov. Izmed omenjenih 15 ponudnikov smo pridobili odgovore od 8 ponudnikov, 7 ponudnikov pa se na vabilo ni odzvalo. Večinoma je bil razlog nezainteresiranost ali pomanjkanje časa. Dva izmed turističnih ponudnikov, ki sta se na vprašalnik odzvala, smo iz nadaljnje analize izločili, saj pri prvem gostijo zgolj predšolske in šolske otroke, pri drugem pa oddajajo nastanitvene zmogljivosti od leta 2020 dalje, pri čemer so imeli zaradi epidemije

35

novega koronavirusa večino časa zaprto. V končno analizo smo tako vključili 6 turističnih ponudnikov.

Kar nekaj turističnih ponudnikov beleži svoje začetke na začetku druge polovice 20. stoletja, ko je v Poljanski dolini turizem pričel pridobivati na pomembnosti, nekaj pa je tudi takšnih, ki so se pojavili pred kratkim, ker so začutili svojo priložnost v naglem razvoju turistične dejavnosti. Pretežno gre zgolj za nastanitvene objekte, pri čemer lahko upoštevamo tudi tiste, ki se na vprašalnik niso odzvali. Manj je zastopana kombinacija nastanitvenih zmogljivosti in gostinske ponudbe, čeprav lahko na marsikateri turistični kmetiji turist tudi uživa v domačih dobrotah.

Število nočitev preko leta je seveda različno glede na posamezne turistične ponudnike, in sicer od 500 nočitev do 1500 nočitev letno. Turistični ponudniki so z obiskom zelo zadovoljni in ga ocenjujejo kot uspešnega. Pri tem je potrebno omeniti, da pri veliki večini ponudnikov tuji turisti predstavljajo več kot 50 % delež, to pa lahko zaradi novega koronavirusa predstavlja večjo težavo. Pričakujejo, da bo delež tujih turistov v prihodnjih letih upadel, zavedajo pa se dejstva, da bo potrebno prilagoditi svojo ponudbo. S sedanjo ponudbo so turisti zelo zadovoljni in se sem radi vračajo, vendar njihova pričakovanja vse bolj naraščajo.

Po mnenju anketiranih so časi, ko so turisti iskali zgolj prenočišče, minili. To dejstvo so poudarili tudi na Zavodu za turizem Poljanska dolina. Vsi kot najboljšo rešitev vidijo integralen pristop, da turistično ponudbo zaokrožijo v neko zgodbo, s poudarkom na lokalnih proizvodih in storitvah. Za večji obisk je potrebno primerno oglaševanje, česar se tudi vsi zavedajo. Turistični ponudniki svoje proizvode tržijo preko spletnih strani in socialnih omrežij, še vedno pa je po njihovem mnenju najboljša reklama ustno sporočilo, saj trdijo, da je zadovoljen gost najboljša promocija. Kot omenjeno se turisti radi vračajo v Poljansko dolino in prav to je dober pokazatelj dobre turistične ponudbe. Veseli tudi dejstvo, da ne prihaja do konfliktov med turisti in turističnimi ponudniki ter lokalnim prebivalstvom.

Glede samega razvoja turizma v Poljanski dolini so mnenja deljena. Nekateri trdijo, da se turizem razvija v pravo smer, a si hkrati ne želijo masovnega turizma. Tega si ne želijo niti na zavodu, saj je eden izmed njihovih ciljev razvoj butičnega turizma. Na drugi strani nekateri menijo, da so stvari še precej v povojih oziroma, da je pri razvoju še veliko možnosti.

Opozorili so tudi na različna mnenja pri samem razvoju, saj menijo, da se preveč vlaga v določene aktivnosti, ki ne prinesejo določenega učinka in rezultata. Na tej točki bo potrebno narediti korak dlje, v kolikor želijo od turizma imeti korist vsi akterji, tako turistični ponudniki kot tudi sam zavod in na koncu tudi lokalno prebivalstvo. Menimo, da lahko v nasprotnem primeru pride do stagnacije turistične dejavnosti ali celo upada. Občina Gorenja vas - Poljane kot turistična destinacija ne bi bila sposobna konkurirati ostalim turističnim destinacijam. Ob tem je turisti ne bi več dojemali kot območje, katerega se izplača obiskati, sočasno z upadom obiska bi nazadovala tudi turistična ponudba, turistični objekti bi zastareli in postali neprivlačni. Morebiten tovrsten scenarij bi za Poljansko dolino pomenil velik korak nazaj.

6.2. Potencialni turisti

Po obisku turistične destinacije si vsak turist ustvari neko lastno mnenje o tem doživetju, npr.

kaj ga je zadovoljilo, kaj bi izboljšal, ali se bo v prihodnjih letih na to destinacijo še vrnil itd.

Mi smo s pomočjo anketnega vprašalnika povpraševali potencialne turiste, tj. prebivalce Slovenije, na splošno o poznavanju občine Gorenja vas - Poljane kot turistične destinacije, ali so že bili na tem območju ter kaj jim je pri izbiranju turistične destinacije najbolj pomembno.

36

Na vprašalnik je začelo odgovarjati 367 potencialnih turistov. Iz nadaljnje analize smo v prvem koraku izločili vse anketirance iz občine Gorenja vas - Poljane, saj za turista velja, da potuje izven kraja stalnega prebivanja, v našem primeru pa smo to razširili na območje občine. Občanov gorenjevaške občine je bilo 65. Ob tem velja omeniti, da nekateri vprašani vprašalnika niso rešili v celoti, zato se število odgovorov skozi vprašalnik zmanjšuje od števila 302 do števila 258. Pri zajemanju vzorca anketirancev smo poskušali zajeti čim bolj reprezentativen vzorec, to je čim večje število anketirancev, starejših od 16. let in iz čim večjega števila občin. Na koncu smo prejeli 258 rešenih vprašalnikov iz 76 občin, kar je več kot tretjina vseh občin v Sloveniji (35,8 %). Prostorska razporeditev je prikazana na spodnjem zemljevidu (Slika 35). Od končnih 258 anketiranih je bilo skoraj dve tretjini žensk in ostalo moških, v starostnih razredih pa je prevladovalo mlajše prebivalstvo med 26. in 35. letom starosti. Iz tega lahko sklepamo, da je vzorec deloma reprezentativen, saj je število dobljenih odgovorov dovolj veliko, da lahko ugotovitve posplošimo na celotno Slovenijo. Na drugi strani velja opozoriti na neuravnoteženo starostno strukturo, saj so določene starostne skupine številčno bolj zastopane kot druge. Pri tem velja omeniti, da je zaradi epidemije novega koronavirusa anketiranje potekalo zgolj preko spleta, pri čemer je mlajša populacija precej bolj dovzetna za tovrsten način socialne interakcije, kar je na koncu privedlo do nadpovprečne zastopanosti mlajše populacije. Rahla neuravnoteženost vzorca se pojavlja tudi pri strukturi

Na vprašalnik je začelo odgovarjati 367 potencialnih turistov. Iz nadaljnje analize smo v prvem koraku izločili vse anketirance iz občine Gorenja vas - Poljane, saj za turista velja, da potuje izven kraja stalnega prebivanja, v našem primeru pa smo to razširili na območje občine. Občanov gorenjevaške občine je bilo 65. Ob tem velja omeniti, da nekateri vprašani vprašalnika niso rešili v celoti, zato se število odgovorov skozi vprašalnik zmanjšuje od števila 302 do števila 258. Pri zajemanju vzorca anketirancev smo poskušali zajeti čim bolj reprezentativen vzorec, to je čim večje število anketirancev, starejših od 16. let in iz čim večjega števila občin. Na koncu smo prejeli 258 rešenih vprašalnikov iz 76 občin, kar je več kot tretjina vseh občin v Sloveniji (35,8 %). Prostorska razporeditev je prikazana na spodnjem zemljevidu (Slika 35). Od končnih 258 anketiranih je bilo skoraj dve tretjini žensk in ostalo moških, v starostnih razredih pa je prevladovalo mlajše prebivalstvo med 26. in 35. letom starosti. Iz tega lahko sklepamo, da je vzorec deloma reprezentativen, saj je število dobljenih odgovorov dovolj veliko, da lahko ugotovitve posplošimo na celotno Slovenijo. Na drugi strani velja opozoriti na neuravnoteženo starostno strukturo, saj so določene starostne skupine številčno bolj zastopane kot druge. Pri tem velja omeniti, da je zaradi epidemije novega koronavirusa anketiranje potekalo zgolj preko spleta, pri čemer je mlajša populacija precej bolj dovzetna za tovrsten način socialne interakcije, kar je na koncu privedlo do nadpovprečne zastopanosti mlajše populacije. Rahla neuravnoteženost vzorca se pojavlja tudi pri strukturi

In document Razvoj turizma v občini Gorenja vas (Strani 36-0)