6.6 DRUGA STAROSTNA SKUPINA (30–60 LET)
6.6.3 GOVOREC I-2-C
Govorec je rojen leta 1968 in vse življenje živi v Črnomlju. Po poklicu je cvetličar, srednjo šolo je nekaj let obiskoval v Celju. Je tudi snemalec pri lokalni televiziji.
6.6.3.1 TRANSKRIPCIJA
Posnetek I-2-C (Op.: Posnetek zunaj, iz daljave občasno šum prometa, govor drugih ljudi; pri snemanju je bila prisotna še moja mama, ki pa se ni vključevala v pogovor.)
V ˈbiːstvu – ˈəː – s se iˈzuːču za vərtˈnaːra in cvetliˈčaːra. ˈTọː je ˈmoːja osˈnoː na prọˈfẹːsija, bi se ˈreːkłȯ ˈtẹːmu. ˈNo in – v doˈłọːčenem obˈdọːbju səm kọt amaˈteːrski sneˈmaːləc se odˈłọːču, da bom zaˈčẹː ˈdẹːłat ˈtud za teleˈviːzijȯ, ˈne. In səm neˈkaːkȯ ˈdoːbȯ – ˈəː – ˈtọː ˈžeːljo, da b ˈtȯː
95
sˈv oːje ˈxọːbi, posˈłaːnstvo še ˈmaːłȯ profesioˈnaːłnȯ pˈrọːba , ˈtək da səm ˈzəčnu ˈp oːl – ˈəː – sˈnẹːmat za łoˈkaːlnȯ tełeˈviːzijȯ ˈin – ˈəː – s ˈtəm fstˈraːja deˈsẹːt ˈlẹːt, ˈnọ. F ˈtẹːx deˈseːtix ˈlẹːtix fstˈraːjanja kọt sneˈmaːləc – ˈəː – səm doˈžiːvu ˈmḁrsiˈkḁj, ˈne, k r ˈdẹːłȯ za ˈkaːmero ali ˈzə ˈzə ˈkaːmerȯ je ˈpiẹstrȯ is ˈtẹːga viˈdiːka, ker – ˈə – sˈp oːznaš ogˈr oːmno ˈłuːd , ˈn e. ˈỌt, bi ˈrẹːku, naˈvaːdnix kˈmiẹčkix, prepˈr oːstix ˈłuːd pa ˈtḁːm dọ izobˈraːženix, ˈdoːktorof zˈnaːnosti, poˈliːtiko , da ne gȯˈv oːr.. ne gȯˈv oːr m, ˈtẹː ga ˈtək i ˈtək pˈreːveč. ˈTọː te ˈp oːl že kər vˈbiːje, če je pˈreːveč ˈtẹːga. ˈTək ˈdaː neˈkaːkȯ səm, bi ˈrẹːku, is ˈtẹːga sˈv oːjga pȯkˈliːca se deˈsẹːt ˈlẹːt s ˈtẹːm ukˈvaːrjḁ . ˈNȯː, səm pa ˈzəčnȯ že ˈtḁːm kˈmaːłȯ po sˈrẹːdnji ˈšọːli zˈbiːrat ˈtẹː nekaˈtẹːre stˈvər , k se naˈnaːšajȯ ˈnaː, ˈnaː reˈciːmȯ ˈtiẹxnikȯ, ˈne. Za ˈp vȯ pˈłaːčo sən si ˈtuːd ˈkaːmero ˈkuːpu in ˈp oːl ker je šła texnołoˈgiːja ˈtək ˈxiːtrȯ ˈnəprẹj, m je błọ šˈkuọda, da ˈtọː, kar səm naˈbaːvȯ ˈtək al druˈgaːč, da b stˈraːn ˈxiːtȯ. ˈZət k s razˈmiːšłu, čẹ ˈjaː ˈtọː zˈdẹj stˈraːn ˈxiːtim, ˈuːne ˈfiːləmčke, k səm na ˈfiːləmski tˈraːk posˈnẹː , sẹj jix ˈp oːl ne ˈm oːreš ˈveč pȯgˈlẹːdat, ˈn e. I ˈtȯː se je ˈpoːl ˈtək ˈnẹːkək ˈkuːxałȯ, ˈno in zˈdẹj, kȯ sə – kȯ je ˈtaː kˈriːza se zaˈčẹːła, ˈtaːm ˈłḙːta dˈvaː ˈuọsəm, se je – ˈəː – s ˈmaːłȯ ˈbọːl ˈtọː ˈzəčnu zˈbiːrat. ˈTək da səm ˈpoːl – gleˈdẹː na ˈtȯː, da cvetłiˈčaːrnȯ ˈməmȯ še ˈsəmȯ v ˈmaːli ˈmiẹri – səm prosˈtọːre naˈmiẹnu ˈtiẹ ˈm oːji zˈbiːrki, k je treˈnuːtnȯ še – je bła že posˈtaːvłena, s ˈmẹː pred dˈvẹːmi ˈlẹːti otvoˈriːtəf – ˈampḁk ˈje – s je zˈdẹj rasˈšiːru oˈziːroma bọ rasˈšiːrjena, ker bom ˈdẹːła še temˈniːcȯ za izdeˈłaːvȯ č noˈbẹːlix fotograˈfiːj in sən ˈrẹːkȯ, ˈnaːj, ˈnḁj bọ ˈtȯː ˈnẹːkje na ˈkuːpu, ker je se m je ˈrẹːs šˈkuọda ˈviːdlȯ stˈraːn vˈrẹːč, ˈtək da deˈjaːnskȯ ˈnẹːk s si zəsˈtaːvu ˈen ˈciːl. ˈJaː bi ˈrəd pa ˈtọː oxˈraːnȯ, da ˈpəč – da je ˈtaː muˈzẹːjska zˈbiːrka ˈm oːja v ˈbiːstvu – ˈəː – neˈkaːkȯ ˈmaː ˈeːn dˈvọːjni naˈm eːn. Se pˈraːvi, da pọ ˈeːni stˈrəni zˈbiːram ˈtọː ˈtẹːxnično in kulˈtuːrnȯ ˈdẹːdiščinȯ, pọ dˈruːgi stˈrəni pa, da je izobražeˈvaːlnega znaˈčaːja. Se pˈraːvi, da ˈłaːxkȯ ˈtọː fˈseː pretsˈtaːviš, ˈne. Kər ˈjaː pˈraːvim ˈtək: če ˈtiː – ˈə – o neˈč eːmu gȯˈv oːriš, je ˈd oːbrȯ, da ˈtọː poˈkaːžeš. Se pˈraːvi, če ˈjaː o ˈfiːlmu gȯˈv oːrim, o ˈfiːləmskix forˈmaːtix, o trałaˈłaː. ˈTȯː ˈm ọre – ˈə – ˈpəč ˈuːn, ki ga zaˈniːma, mu ˈmuọreš poˈkaːzat, da si ˈon ˈtọː pretsˈtaːvła, ˈne. ˈTək da ˈtuːd ˈp oːl ˈtọː ˈneːbo ˈnič ˈnẹːki zakˈlẹːnjeno. Je za sˈteːkłom, da se m , ˈen ˈdẹːl, da se mi pˈraːx ne naˈbiːra. ˈAmpak druˈgaːč, če neˈkoːga zaˈniːma, mu ˈdaːš v ˈr oːke, da ˈdoːbi ˈtaː opˈčuːtək, ˈkaːj ˈtọː je, ˈne. In ˈtȯː, ˈtȯː je – neˈkəkȯ f ˈtẹːm sˈmiːslu səm ˈtuːd posˈtaːvu pred dˈvẹːmi ˈlẹːti ˈtȯː zˈbiːrkȯ. Zˈdẹj gleˈdẹː na ˈtȯː, da je ˈtaː stˈrən na ˈfẹːjzbuku, ˈne, ker sȯ ˈtaː omˈrẹːžja ˈdənəs zeˈłọː poˈmẹːmbna – ˈəː – Čərˈnoːməl fˈčaːsix – ˈtọː je ˈmeːni ˈeːna najˈbuːlšix stˈrən in ˈnẹːkək smȯ se s ˈSaːšotom zˈmẹːnli, da če ˈməm ˈkəj ˈtaːkega, da ˈg oːr obˈjaːvłam, ˈne. Da ne ˈraːbim ˈsaːm ˈnẹːkẹj sˈpẹːt posˈtaː łḁt.
ˈTək da ˈp oːl, ˈkədẹj ˈnaːjdem ˈkaːke sˈliːke – ˈə – doˈpaːde se m ˈtọː, da fˈsiː obˈjaːvłajo, da je ˈrẹːs ˈkər ˈd oːst. ˈNe zˈdẹj, ko se ˈmeːni ˈtọː naˈbeːre, ˈneː, pa fˈseː naˈẹːnkrət, ˈtək posˈtuọpnȯ, da je ˈp ọl ˈbȯːl zaniˈmiːvȯ, druˈgaːč spregˈlẹːdaš, ˈne.
96
Vˈmẹːs pa ˈnaːjdem ˈ eːnȯ ˈbẹːłȯ – ˈə – ˈen ˈbẹː oˈviːtək, ˈ oːtprem, ˈnọːtər je bła ˈviːdeo kaˈsiẹta, ˈne. Gˈliẹdam – vaˈliẹta, ne vaˈliẹta – ˈpiːše ˈvə ˈvə – ˈvə ˈvə ˈzə. Sən ˈrẹːku, ˈtȯː je vzˈgọːjnȯ-ˈvaːrstveni ˈzaːvot; al je ˈtȯː ˈvərtəc, ˈnẹːkẹj je poˈviẹzanȯ s ˈtẹːm, ˈne. ˈNəč, ˈjaː ˈdam ˈtọː ˈnọːtər v račuˈnaːłnik oˈziːroma və predvaˈjaːłnik pa z račuˈnaːłnikȯm poˈvẹːžem. ˈJaː ˈtȯː gˈłiẹdam, če-m ˈkoːga ˈp oːzna . I ˈtọː je błọ ˈrẹːs, je błọ pa silvestroˈvaːjne, k sȯ fˈčaːsix v ˈvərtcu jix ˈmẹːli.
Zˈdẹj ˈniːmajo dˈvẹː ˈlẹːti ˈzərət ˈtẹː koˈrọːne. Je bi pa še ˈGaːšpər, ˈsiːn, ˈta-najstaˈrẹːjši je bi . Spˈloːx ˈniːsəm zˈnọː , da ˈtọː ọpsˈtaːja. Zˈdẹj, ˈp oːl ˈviːdim ˈneːga pa ọd bˈraːta ˈsiːna pa ọd ˈJọːžeta Sˈkuːkana stəˈrẹːjši, ˈtọː je ọd ˈnaːšiga soˈšọːlca. /../
6.6.3.2 DIAHRONA ANALIZA
1 Naglas
1.1 Netonemski oz. dinamični;
kolikostna nasprotja so ohranjena;
nekateri kratki naglašeni samoglasniki so se podaljšali,
umik z vsake končne kračine, pa tudi cirkumflektirane in akutirane dolžine (tudi na predhodno členico ne);
mlado umično naglašeni samoglasnik je lahko dolg ali kratek.
2 Dolgi samoglasniki; eno- in dvoglasniki z dolenjskimi sovpadi in razvoji 2.1 ě > ẹː/(ḙː), pred r in med
97 ȏ in zgodaj podaljšani
novoakutirani > ọː/ȯː/uː
(f) ˈtẹːm, omˈrẹːžja, poˈmẹːmbna, (bi) ˈrẹːku, ˈrẹːkȯ, zˈmẹːnli, ˈnẹːkẹj, sˈpẹːt, spregˈlẹːdaš, naˈẹːnkrət; ˈłḙːta;
ˈmiẹri, naˈmiẹnu;
ˈtọː/ˈtȯː, ˈšọːli, ˈbọːl/ˈbȯːl, zeˈłọː; ˈuːne, ˈuːn, najˈbuːlšix
2.2 e in ę > ẹː/iẹ
ǫ in novoakutirani v nezadnjih besednih zlogih >
ọː/uọ/ ọ
prọˈfẹːsija, zaˈčẹː , deˈsẹːt, nekaˈtẹːre, posˈnẹː , gleˈdẹː;
ˈpiẹstrȯ, kˈmiẹčkix, ˈtiẹxnikȯ
(v) doˈłọːčenem, obˈdọːbju, odˈłọːču, ˈxọːbi, pˈrọːba , prosˈtọːre, dˈvọːjni; šˈkuọda, ˈuọsəm, posˈtuọpnȯ, ˈmuọreš; ˈm ọre
2.3 umično naglašeni e > eː/ eː ˈreːkłȯ, ˈžeːljo, deˈseːtix, ˈeːni, ˈmeːni, naˈbeːre, ˈeːna;
(o) neˈč eːmu, ˈeːn; po analogiji tudi: (za) sˈteːkłom 2.4 umično naglašeni o in po
mladem umiku naglašena o in ǫ > oː/oː
sˈv oːje, ogˈr oːmno, prepˈr oːstix, (is) sˈv oːjga, ˈm oːji, gȯˈv oːriš, ˈd oːbrȯ, gȯˈv oːrim, (v) ˈr oːke, ˈd oːst; ˈmoːja/ˈm oːja, Čərˈnoːməl, neˈkoːga
2.5 i > iː (v) ˈbiːstvu, tełeˈviːzijȯ, doˈžiːvu, viˈdiːka, poˈliːtiko , vˈbiːje, pȯkˈliːca, zˈbiːrat, reˈciːmȯ, texnołoˈgiːja, ˈxiːtrȯ, razˈmiːšłu, ˈxiːtim, ˈfiːləmčke, (na) ˈfiːləmski, kˈriːza, zˈbiːrat, zˈbiːrki, otvoˈriːtəf, rasˈšiːru, oˈziːroma, rasˈšiːrjena, temˈniːcȯ, fotograˈfiːj, ˈviːdlȯ, ˈciːl, zˈbiːrka, zˈbiːram, ˈtiː, (o) ˈfiːlmu, (o) ˈfiːləmskix, zaˈniːma, naˈbiːra, sˈmiːslu, zˈbiːrkȯ, sˈliːke, zaniˈmiːvȯ
2.6 u > uː iˈzuːču, ˈtuːd, ˈkuːpu, ˈkuːxałȯ, treˈnuːtnȯ, (na) ˈkuːpu, kulˈtuːrnȯ, (po) dˈruːgi, opˈčuːtək
2.7 a > aː/ə vərtˈnaːra, cvetliˈčaːra, sneˈmaːləc, neˈkaːkȯ, posˈłaːnstvo, ˈmaːłȯ, profesioˈnaːłnȯ, (za) łoˈkaːlnȯ, fstˈraːja , fstˈraːjanja, sneˈmaːləc, (za) ˈkaːmero, naˈvaːdnix, izobˈraːženix, zˈnaːnosti, neˈkaːkȯ,
98
ukˈvaːrjḁ , kˈmaːłȯ, naˈnaːšajȯ, pˈłaːčo, naˈbaːvȯ, stˈraːn, tˈraːk, ˈtaː, dˈvaː, cvetłiˈčaːrnȯ, (v) ˈmaːli, stˈraːn, deˈjaːnskȯ, zəsˈtaːvu, ˈmaː, pretsˈtaːviš, pˈraːvim, izobražeˈvaːlnega, znaˈčaːja, poˈkaːžeš, forˈmaːtix, poˈkaːzat, pretsˈtaːvła, pˈraːx, ˈkaːj, ˈdaːš, posˈtaːvu, fˈčaːsix, (s) ˈSaːšotom, ˈtaːkega, obˈjaːvłam, ˈraːbim, ˈsaːm, posˈtaː łḁt, ˈnaːjdem, ˈkaːke, doˈpaːde, obˈjaːvłajo, druˈgaːč; ˈməmȯ, stˈrəni, neˈkəkȯ, ˈməm
2.8 > ˈp vȯ, č noˈbẹːlix
2.9 > /
3 Kratki naglašeni samoglasniki; nekateri so se podaljšali
3.1 a > ə/a/ẹ/ḁː/aː ˈrəd, ˈpəč, ˈkəj, ˈkər; ˈampḁk; zˈdẹj; ˈmḁrsiˈkḁj;
ˈtəm/ˈtḁːm/ˈtaːm
3.2 e, ě, ę > e/eː/eː ˈveč; fˈseː; naˈm eːn
3.3 i > iː/i fˈsiː; ˈnič
3.4 Umičnonaglašeni ə = ə ˈdənəs 4 Kratki nenaglašeni samoglasniki 4.1 Onemitve:
i > ob zvočnikih;
-e > - in ob j;
oslabitve:
e > /ə ob r;
a > ḁ/ə največkrat ob zvočnikih
ˈmaː, zˈmẹːnli, al;
druˈgaːč, sˈv oːjga;
k r/kər;
ˈampḁk, nḁj, posˈtaː łḁt, ˈmḁrsiˈkḁj; zəsˈtaːvu;
4.2 Preglas a > ẹ pred j sẹj, ˈnẹːkẹj
99 4.3 -o > -ȯ (redko tudi v notranjih
zlogih)
ˈreːkłȯ, (za) teleˈviːzijȯ, neˈkaːkȯ, ˈmaːłȯ, profesioˈnaːłnȯ, łoˈkaːlnȯ, ˈdẹːłȯ, (ˈzə) ˈkaːmerȯ, ˈpiẹstrȯ, neˈkaːkȯ, kˈmaːłȯ, naˈnaːšajȯ, reˈciːmȯ, ˈtiẹxnikȯ, ˈp vȯ, ˈxiːtrȯ, ˈkuːxałȯ, kȯ, cvetłiˈčaːrnȯ, ˈməmȯ, ˈsəmȯ, treˈnuːtnȯ, temˈniːcȯ, (za) izdeˈłaːvȯ, deˈjaːnskȯ, ˈviːdlȯ, oxˈraːnȯ, kulˈtuːrnȯ, ˈdẹːdiščinȯ, ˈd oːbrȯ, neˈkəkȯ, zˈbiːrkȯ, smȯ, zaniˈmiːvȯ;
gȯˈv oːrm, pȯkˈliːca, pȯgˈlẹːdat, gȯˈv oːriš 4.4 -i > - (redko tudi v notranjih
zlogih)
ˈtud , b , ˈluːd, stˈvər , k , m , ˈnẹːk , stˈrən , gȯˈv oːrm
4.5 nastanek zlogotvornega , po onemitvi samoglasnika (ə)
s , s
5 Soglasniki
5.1 ĺ > ł/l/lj ˈłuːd , razˈmiːšłu, posˈtaːvłena, obˈjaːvłam, obˈjaːvłajo;
ˈbọːl, ˈciːl, Čərˈnoːməl, najˈbuːlšix; ˈžeːljo
5.2 ń > nj/jn fstˈraːjanja, (po) sˈrẹːdnji, zakˈlẹːnjeno; silvestroˈvaːjne 5.3 ł = ł pred zadnjimi
samoglasniki, redko pred soglasniki;
l pred sprednjimi
samoglasniki = l, redko < ł;
ˈreːkłȯ, (v) doˈłọːčenem, odˈłọːču, ˈdẹːłat, posˈłaːnstvo, ˈmaːłȯ, łoˈkaːlnȯ, ˈdẹːłȯ, ˈłuːd, kˈmaːłȯ, pˈłaːčo, razˈmiːšłu, ˈkuːxałȯ, zaˈčẹːła, bła, ˈłaːxkȯ, pretsˈtaːvła, (za) sˈteːkłom, zeˈłọː, posˈtaː łḁt; profesioˈnaːłnȯ, cvetłiˈčaːrnȯ, kulˈtuːrnȯ, izobražeˈvaːlnega;
cvetliˈčaːra, sneˈmaːləc, (za) teleˈviːzijȯ, ˈlẹːt, ˈlẹːtix, seˈmaːləc, poˈliːtiko , pȯkˈliːca, ˈšọːli; tełeˈviːzijȯ, šła, ˈfiːləmčke, (na) ˈfiːləmski, pȯgˈlẹːdat, gleˈdẹː, (v) ˈmaːli, č noˈbẹːlix, (o) ˈfiːlmu, (o) ˈfiːləmskix, zˈmẹːnli, sˈliːke, spregˈlẹːdaš; texnołoˈgiːja, ˈłḙːta, ˈdẹːła , (za) izdeˈłaːvȯ;
100
-l > - zaˈčẹː , pˈrọːba , fstˈraːja , ukˈvaːrjḁ , posˈnẹː , ˈmẹː , ˈdẹːła
5.3 v > f pred nezvenečimi nezvočniki;
-v > -f/- ;
v > v/ pred zvočniki in zvenečimi nezvočniki
fstˈraːja , f ˈtẹːx, fstˈraːjanja, fˈseː, f ˈtẹːm, fˈčaːsix, fˈsiː;
ˈdoːktorof, otvoˈriːtəf; poˈliːtiko ;
v ˈbiːstvu, v doˈłọːčenem, vˈbiːje, v ˈmaːli, posˈtaːvłena, pretsˈtaːvła, obˈjaːvłam, obˈjaːvłajo; osˈnoː na, posˈtaː łḁt
5.4 Zlitja:
-i > -u/-ȯ;
-ə > -u/-ȯ;
-a > -u
iˈzuːču, odˈłọːču, ˈkuːpu, naˈmiẹnu, rasˈšiːru, zəsˈtaːvu, posˈtaːvu; naˈbaːvȯ, ˈdoːbȯ, oxˈraːnȯ;
doˈžiːvu, (bi) ˈrẹːku, ˈzəčnȯ, ˈrẹːkȯ;
razˈmiːšłu
6 Oblikoslovni pojavi
6.1 Pluralizacija dvojine. pred dˈvẹːmi ˈlẹːti 6.2 Raba vprašalnega zaimka
kdaj namesto oziralnega zaimka kadar.
ˈTək da ˈp oːl, ˈkədẹj ˈnaːjdem ˈkaːke sˈliːke /…/
6.3 Deležnik na -l glagola moči za pomen morati.
/…/ ˈpəč ˈuːn, ki ga zaˈniːma, mu ˈmuọreš poˈkaːzat /…/
6.4 Spreganje gl. začeti: vpliv sedanjiške oblike (začnem, začneš, začne …) na nedoločniško (del. -l).
ˈzəčnȯ
6.5 Končnica za Ded. v Med.
(nalika po 3. sklonu).
o neˈč eːmu
101 6.6 Podaljšava s -t- v or. ed. m.
sp.
(s) ˈSaːšotom
6.7 Posplošitev imenovalniške osnove
vərtˈnaːra, cvetliˈčaːra
7 Besedotvorje
7.1 Tvorba svojilnega pridevnika s predlogom od
ọd bˈraːta ˈsiːna
8 Skladnja
8.1 Napačni začetki. ˈTȯː ˈm ọre – ˈə – ˈpəč ˈuːn, ki ga zaˈniːma, mu ˈmuọreš poˈkaːzat /…/; /…/ ˈno in zˈdẹj, kȯ sə – kȯ je ˈtaː kˈriːza se zaˈčẹːła /…/
8.2 Govorni signali in mašila. ˈəː, ˈno, ˈne 9 Leksika
9.1 Besede enake hrvaškim. naˈbaːvȯ ‛nakupil’, i ‛in’, ˈjaː ‛jaz’
9.2 Lokalno specifične besede. pˈrọːba ‛poskusil’, ˈxiːtim ‛vržem’, šˈkuọda ˈviːdlȯ
‛zdelo škoda’
9.3 Prevzete besede. prọˈfẹːsija (prek nem.), amaˈteːrski (prek nem.), teleˈviːzijȯ (iz sodobnih evr. jezikov), ˈxọːbi (iz ang.), ˈkaːmero (prek nem.), ˈdoːktorof (prek nem.), ˈtiẹxnikȯ in texnołoˈgiːja (iz nem.), ˈfiːləmčke (prek nem.), fotograˈfiːj (iz sodobnih evr. jezikov)
6.6.3.3 KOMENTAR K ANALIZI GOVORA GOVORCA I-2-C Naglas
Govorčev govor je netonemski, ohranjena ima kolikostna nasprotja. V posameznih besedah so opazne podaljšave kratkih naglašenih samoglasnikov (fˈseː, fˈsiː, ˈtaːm) in krajšanje dolgih samoglasnikov (ˈməmȯ, stˈrəni, neˈkəkȯ, ˈməm).
102
V govorčevem govoru je izveden naglasni umik na prednaglasna e in o (ˈreːkłȯ, ˈžeːljo, ˈeːni, ˈmeːni; ˈmoːja, sˈv oːje, ogˈr oːmno, ˈd oːbrȯ), umik z vsake končne kračine (pˈreːveč), umik s končne (cirkumflektirane in akutirane) dolžine (ˈtək ‛tako’, sˈp oːznaš, ˈzət ‛zato’, ˈsəmȯ
‛samo’, ˈneːbo ‛ne bo’, stˈrən, stˈvər ; ˈdoːbȯ ‛dobil’, ˈzəčnu ‛začel’, ˈłuːd ‛ljudi’, ˈnəprẹj, gȯˈv oːriš, gȯˈv oːrim, ˈkədẹj ‛kdaj’). Naglas se umakne tudi na predlog predhodno členico ne (ˈneːbo ‛ne bo’). Mlado umično naglašeni samoglasnik je lahko pod dolgim ali kratkim naglasom.
Dolgi samoglasniki
Govorčev govor vsebuje tako dolge enoglasnike kot dvoglasnike. Kot refleks za praslovanski ě se večinoma pojavi ẹː (npr. ˈdẹːłat, sˈnẹːmat, ˈlẹːt, ˈtẹːx, ˈlẹːtix, ˈdẹːłȯ, (is) ˈtẹːga, (s) ˈtẹːm, (po) sˈrẹːdnji, ˈtẹː, pȯgˈlẹːdat, zaˈčẹːła, ˈmẹː , (pred) dˈvẹːmi, ˈlẹːti, ˈdẹːła , č noˈbẹːlix, naˈẹːnkrət), v enem primeru ḙː (ˈłḙːta), pred r in med zvočniki pa iẹ (ˈmiẹri, naˈmiẹnu). Refleks za ȏ in zgodaj podaljšani novoakutirani je ọː oz. dvojnično ȯː in uː (ˈtọː/ˈtȯː, ˈšọːli, ˈbọːl/ˈbȯːl, zeˈłọː; ˈuːne, ˈuːn, najˈbuːlšix).
Refleks za praslovanka e in ę sta v približno enakem razmerju ẹː in dvoglasnik iẹ (prọˈfẹːsija, zaˈčẹː , deˈsẹːt, nekaˈtẹːre, posˈnẹː , gleˈdẹː; ˈpiẹstrȯ, kˈmiẹčkix, ˈtiẹxnikȯ).
Refleks za ǫ in novoakutirani v nezadnjih besednih zlogih sta tako ọː kot dvoglasnik uọ ((v) doˈłọːčenem, obˈdọːbju, odˈłọːču, ˈxọːbi, pˈrọːba , prosˈtọːre, dˈvọːjni; šˈkuọda, ˈuọsəm, šˈkuọda, posˈtuọpnȯ); v enem primeru pa še dvoglasnik ọ (ˈm ọre),
Kot refleks za umično naglašeni e v govorčevem govoru največkrat nastopa eː (ˈreːkłȯ, ˈžeːljo, deˈseːtix, ˈeːni, ˈmeːni, naˈbeːre, ˈeːna; po analogiji (za) sˈteːkłom), v nekaterih primerih še dvoglasnik eː ((o) neˈč eːmu, ˈeːn). Refleks za umično naglašeni o in za po mladem umiku naglašena o in ǫ je večinoma dvoglasnik oː (sˈv oːje, ogˈr oːmno, prepˈr oːstix, (is) sˈv oːjga, ˈm oːreš, ˈm oːji, gȯˈv oːriš, ˈd oːbrȯ, gȯˈv oːrim, (v) ˈr oːke, ˈd oːst, ˈm oːja). Nekaj je primerov, kjer se v govorčevem govoru pojavi oː (ˈmoːja, Čərˈnoːməl, neˈkoːga).
Refleks za i je vedno dolgi iː, za u dolgi uː. Za a se pojavlja večinoma aː, v posameznih primerih še ə (ˈsḁk) in ə (ˈməmȯ, stˈrəni, neˈkəkȯ, ˈməm).
V govorčevem govoru je malo primerov besed, v katerih se pojavita izvorna zlogotvorna zvočnika in . Kot refleks za se pojavi (ˈp vȯ, č noˈbẹːlix). Primerov z izvornim praslovanskim pa v analiziranem besedilu ni bilo.
103 Kratki naglašeni samoglasniki
Besed z izvorno kratko naglašenim samoglasnikom je v analiziranem besedilu malo. Kot refleksi za praslovanski kratki a se pojavijo: ə (ˈrəd, ˈpəč, ˈkəj, ˈkər, ˈtəm), ẹ (zˈdẹj), aː (ˈtaːm), ḁː (ˈmḁrsiˈkḁj) in a (ˈampḁk); refleksi za kratki e, ě oz. ę so e (ˈveč), ẹː (fˈseː) in dvoglasnik eː (naˈm eːn); za kratki i pa iː oz. i (fˈsiː; ˈnič). Refleks za umičnonaglašeni ə je ə (ˈdənəs).
Kratki nenaglašeni samoglasniki
Popolnih ali delnih onemitev nenaglašenih samoglasnikov je v govoru zelo malo. Popolna oz.
delna onemitev najbolj prizadeneta i in e v šibkih položajih (za i: ˈmaː, zˈmẹːnli, al; za e:
druˈgaːč, sˈv oːjga; k r/kər). Malo je primerov delne onemitve oz. oslabitve a največkrat ob zvočnikih oz. v izglasju (za a: ˈampḁk, nḁj, posˈtaː łḁt, ˈmḁrsiˈkḁj). Pojavi se preglas a > e/ẹ prej j (sẹj, ˈnẹːkẹj).
V govorčevem govoru je izgovor -o oz. -ǫ v izglasju nekoliko približan u (-ȯ) (npr. ˈreːkłȯ, (za) teleˈviːzijȯ, neˈkaːkȯ, ˈmaːłȯ, profesioˈnaːłnȯ, łoˈkaːlnȯ, ˈdẹːłȯ, (ˈzə) ˈkaːmerȯ, ˈpiẹstrȯ, neˈkaːkȯ, kˈmaːłȯ, naˈnaːšajȯ, reˈciːmȯ, ˈtiẹxnikȯ, ˈp vȯ, ˈxiːtrȯ, ˈkuːxałȯ, kȯ, cvetłiˈčaːrnȯ, ˈməmȯ), v posemeznih besedah pride do omenjene spremembe v izgovoru tudi v drugih položajih (gȯˈv oːrm, pȯkˈliːca, pȯgˈlẹːdat, gȯˈv oːriš).
Govorčev izgovor izglasnega -i je v nekaterih primerih rahlo oslabljen; ob zvočnikih pride v enem primeru do omenjene spremembe tudi v drugih položajih (ˈtud, b, ˈluːd, stˈvər, k, m, ˈnẹːk, stˈrən, gȯˈv oːrm).
V govorčevem govoru je mogoče po onemitvi polglasnika v besedi sem opaziti nastanek zlogotvornega oz. (s , s ).
Soglasniki
Nekdanji praslovanski ĺ je v govorčevem govoru večinoma otrdel v ł/l (ˈłuːd, razˈmiːšłu, posˈtaːvłena, obˈjaːvłam, obˈjaːvłajo; najˈbuːlšix, ˈbọːl, ˈciːl, Čərˈnoːməl), v enem primeru je prišlo do razpada na jezični in mehki del lj (ˈžeːljo). Kot refleks za ń se večinoma pojavi razpad na jezični in mehki del nj (fstˈraːjanja, (po) sˈrẹːdnji, zakˈlẹːnjeno), v enem primeru pa razpad na jn (silvestroˈvaːjne).
104
V govorčevem govoru se je ohranil praslovanski ł pred zadnjimi samoglasniki, mestoma ga govorec tako izgovarja tudi pred sprednjimi samoglasniki, kjer sicer prevladuje izgovor l. V izglasju se -l izgovarja večinoma kot dvoustnični zaokroženi - (zaˈčẹː , pˈrọːba , fstˈraːja , ukˈvaːrjḁ , posˈnẹː , ˈmẹː , ˈdẹːła ).
Pred nezvenečimi nezvočniki govorec zobnoustnični v izgovoraja kot f (fstˈraːja , f ˈtẹːx, fstˈraːjanja, fˈseː, f ˈtẹːm, fˈčaːsix, fˈsiː), izglasni -v pa izgovarja kot -f oz. v enem primeru kot dvoustnični zaokroženi - (ˈdoːkrotof, otvoˈriːtəf; poˈliːtiko ). Pred zvočniki in zvenečimi nezvočniki v izgovarja večinoma zobnoustnično ali redkeje dvoustnično zaokroženo (v ˈbiːstvu, v doˈłọːčenem, vˈbiːje, v ˈmaːli, posˈtaːvłena, pretsˈtaːvła, obˈjaːvłam, obˈjaːvłajo;
osˈnoː na, posˈtaː łḁt).
V govorčevem govoru se pojavi več primerov zlitja samoglasniškega in soglasniškega dela, in sicer -i > -u/-ȯ (iˈzuːču, odˈłọːču, ˈkuːpu, naˈmiẹnu, rasˈšiːru, zəsˈtaːvu, posˈtaːvu; naˈbaːvȯ, ˈdoːbȯ, oxˈraːnȯ), -ə > -u/-ȯ (doˈžiːvu, (bi) ˈrẹːku, ˈzəčnȯ, ˈrẹːkȯ), -a > -u (razˈmiːšłu).
Oblikoslovje
V govorčevem govoru pride do pluralizacije dvojine (pred dˈvẹːmi ˈlẹːti). Opazna je raba vprašalnega zaimka kdaj namesto oziralnega zaimka kadar (ˈTək da ˈp oːl, ˈkədẹj ˈnaːjdem ˈkaːke sˈliːke /…/) in raba glagola moči za pomen morati (/…/ ˈpəč ˈuːn, ki ga zaˈniːma, mu ˈmuọreš poˈkaːzat /…/).
Pojavi se posebnost pri spreganju glagola začeti, in sicer je pazen vpliv sedanjiške oblike na nedoločniško obliko, in sicer na deležnik na -l (ˈzəčnȯ). Podobno je opazna nalika končnice iz dajalnika ednine v mestniku ednine (o neˈč eːmu).
Pri sklanjanju moškega imena Sašo govorec v orodniku edinine uporablja podaljšavo s t ((s) ˈSaːšotom).
V posameznih besedah v govorčevem govoru pride do posplošitve imenovalniške osnove v drugih sklonih (vərtˈnaːra, cvetliˈčaːra).
Besedotvorje
Govorec tvori svojilni pridevnik s predlogom od (ọd bˈraːta ˈsiːna).
105 Skladnja
V govorčevem govoru se pojavi nekaj napačnih začetkov (ˈTȯː ˈm ọre – ˈə – ˈpəč ˈuːn, ki ga zaˈniːma, mu ˈmuọreš poˈkaːzat /…/; /…/ ˈno in zˈdẹj, kȯ sə – kȯ je ˈtaː kˈriːza se zaˈčẹːła /…/) in govornih signalov oz. mašil (ˈəː, ˈno, ˈne).
Leksika
V govorčevem govoru je nekaj besed, ki so enake hrvaškim knjižnim (naˈbaːvȯ ‛nakupil’, i
‛in’, ˈjaː ‛jaz’) ter besed, ki so širše ali ožje krajevno zamejene (pˈrọːba ‛poskusil’, ˈxiːtim
‛vržem’, šˈkuọda ˈviːdlȯ ‛zdelo škoda’). Več je tudi prevzetih besed (prọˈfẹːsija (prek nem.), amaˈt eːrski (prek nem.), teleˈviːzijȯ (iz sodobnih evr. jezikov), ˈxọːbi (iz ang.), ˈkaːmero (prek nem.), ˈdoːkrotof (prek nem.), ˈtiẹxnikȯ in texnołoˈgiːja (iz nem.), ˈfiːləmčke (prek nem.), fotograˈfiːj (iz sodobnih evr. jezikov)). V govorčevem govoru ni slengizmov.
6.7 TRETJA STAROSTNA SKUPINA (60 IN VEČ LET)