GRADBENO DOVOLJENJE

Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero se investitorju dovoljuje gradnja. Gre za upravno odločbo, ki jo v predpisanem upravnem postopku izda upravni organ. Zato se uporabljajo pravila ZUP, razen, če poseben zakon, v tem primeru GZ za posamezna vprašanja ne določa drugače. Ker gre za odločbo, mora imeti predpisane sestavne dele, med katerimi je najpomembnejši izrek. Za ta del odločbe GZ posebej predpisuje njegovo vsebino, saj gre za specifične okoliščine in zahteve, o katerih mora biti v gradbenem dovoljenju odločeno (Ljubič idr., 2018, str. 207).

Zakon bistveno natančneje določa, kaj mora vsebovati izrek gradbenega dovoljenja. To je potrebno zlasti iz razloga, ker se projekt stranskim udeležencem ne vroča, vroča se jim le gradbeno dovoljenje. Zato mora biti iz izreka razvidno, kakšna gradnja je sploh dovoljena. To

44

pa je pomembno tudi zaradi določnosti izreka in s tem povezane izvršljivosti odločbe, kar je zelo pomembno v inšpekcijskih postopkih (Ljubič idr., 2008, str. 74–75).

Gradbeno dovoljenje se skladno z novo določbo 44. člena GZ lahko izda za cel objekt, za posamezni del objekta, ki pomeni funkcionalno celoto, in tudi za del objekta, ki ne pomeni funkcionalne celote, kadar gre za gradnjo linijskih gradbenih inženirskih objektov (Štritof – Brus, 2019, str. 363–364)

Gradbeno dovoljenje ima v 45. členu GZ za vsebino izreka predpisane podobne zahteve kot ZGO-1 (podatki o investitorju, opis gradnje, vrsta objekta, navedba namena objekta, navedba parcelnih številk, podatki o projektu, podatki o izdanih mnenjih). Vendar se v primerjavi z ZGO-1 nekateri deli izreka oziroma podatki opuščajo, saj naj bi bili ti podatki razvidni iz zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (obrazec) in dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki sta skladno z GZ tudi sestavni del gradbenega dovoljenja. Ti deli gradbenega dovoljenja so zato enako pomembni kot sam izrek gradbenega dovoljenja, saj se z izrekom gradbenega dovoljenja potrjuje nameravana gradnja, kot je opisana in z vsemi lastnostmi, ki so prikazane v priloženi dokumentaciji in v zahtevi. Tako v izreku gradbenega dovoljenja niso več predvideni podatki o odmikih, dimenzijah objekta, načinu zagotovitve minimalne komunalne oskrbe in opis drugih značilnosti objekta. S takšno spremembo zakona se namreč želi doseči cilj, da dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni več zgolj pripomoček pri izdaji gradbenega dovoljenja. Ta dokumentacija je predmet odločanja in potrjevanja, zato je po novem tudi del gradbenega dovoljenja (Jereb, 2018, str. 69). Ker je dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavni del gradbenega dovoljenja, morajo biti v izreku dovoljenja navedeni tudi številka in datum te dokumentacije ter firma in sedež projektanta (Ljubič idr, 2018, str. 207).

Izrek mora vsebovati podatke o investitorju, njegovo osebno ime in prebivališče, oziroma če gre za pravno osebno ime firme ter njen sedež. Vsebovati mora tudi opis gradnje, vključno z vrsto objekta in klasifikacijsko številko, v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov. Do sprejema nove uredbe o klasifikaciji vrst objektov bo v uporabi še vedno Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11) (Ljubič idr, 2018, str. 207).

V izreku je treba jasno določiti, na katerih zemljiščih se bo gradilo (številka zemljiške parcele in katastrska občina). Določiti je treba tudi velikost gradbene parcele. Ta obveznost bo glede na ZureP-2 nastopila, in to zgolj za nove stavbe z vzpostavitvijo informacijske rešitve za podporo evidentiranju gradbenih parcel. Ta naj bi bila vzpostavljena do 1. januarja 2022 in z dnem njene vzpostavitve naj bi se začele tudi določati gradbene parcele k novim stavbam.

Gradbena parcela stavbe obsega prostorsko medsebojno povezano zemljišče, na, nad ali pod katerim je predviden ali se nahaja pomožni objekt stavbe, in zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi tega pomožnega objekta. Posledica določitve gradbene parcele bo, da

45

se stavba brez pripadajoče gradbene parcele ne bo mogla prodajati, saj gre za nedeljiv del.

Če gradbena parcela ne bo evidentirana kot enotna zemljiška parcela, se bo lastninska pravica na takšni gradbeni parceli lahko prenašala samo skupaj z lastninsko pravico na drugih zemljiških parcelah, ki sestavljajo gradbeno parcelo (Ljubič idr, 2018, str. 207).

Iz gradbenega dovoljenja lahko izrecno izhajajo tudi nekateri pogoji, ki jih je v določenih primerih treba določiti za fazo izvedbe gradnje (tudi, na primer, kaj vse je treba upoštevati pri pripravi dokumentacije za prijavo začetka gradnje oziroma v fazi izvajanja gradnje), morebitne pogoje, ki se nanašajo na vzdrževanje objekta ali na njegovo uporabo. Kadar je po novem del gradbenega dovoljenja tudi presoja sprejemljivosti vplivov gradnje na naravo, mora biti v gradbenem dovoljenju izrecno navedena še ugotovitev, da gradnja nima škodljivih posledic na naravo. Če se v skladu s predpisi o ohranjanju narave pri presoji sprejemljivosti v primeru, da je to dopustno, predvidijo omilitveni ukrepi, se v gradbeno dovoljenje vključijo tudi ti. Njihova izvedba in delovanje se preverjata pozneje, v fazi uporabnega dovoljenja. V navadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja je dopustna zgolj določitev omilitvenih, ne pa tudi izravnalnih ukrepov. Razlika med njimi je skladno s sodno prakso Sodišča UE v tem, da so omilitveni ukrepi namenjeni odpravi manjših škodljivih posledic, namenjenih ohranitvi habitata. Izravnalni ukrepi pa se uporabljajo v povezavi s prevlado javnega interesa, ki je mogoča samo v integralnem postopku⁷ izdaje gradbenega dovoljenja. Izravnalni ukrepi so za razliko od omilitvenih ukrepov posledica dopustitve uničenja habitata in so namenjeni njegovi nadomestitvi. Zato je postopek prevlade javnega interesa mogoč le v izjemnih primerih in po vnaprej predpisanem postopku (Jereb, 2018, str.

69–70).

Dovoljenje mora vsebovati tudi številko in datum posameznih mnenj in organov, ki so jih izdali. Obvezno mora izrek vsebovati podatke o veljavnosti gradbenega dovoljenja. To je sicer novost, ki do sedaj izrecno ni bila predpisana, so pa upravni organi tudi sedaj pisali v sam izrek podatke o veljavnosti gradbenega dovoljenja. Gre za določbo, ki le pouči stranko o tem, koliko časa mu dovoljenje velja in vprašanje je, ali sodi v izrek, vendar sledeč uveljavljeni praksi, se je zakonodajalec očitno odločil za ta način. V primeru, če je bila investitorju za nameravano gradnjo predhodno izdana tudi predodločba, mora biti v izreku izrecno tudi odločitev, da se z dnem pravnomočnosti gradbenega dovoljenja ta predodločba razveljavlja.

Učinek razveljavitve je vezan na pravnomočnost gradbenega dovoljenja. Sestavni del gradbenega dovoljenja je zahtevek, ki bo podan na predpisanem obrazcu in dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja (Ljubič idr., 2018, str. 207–208).

7 50. člen GZ določa, če je objekt, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, objekt z vplivi na okolje, se postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje iz zakona, ki ureja varstvo okolja, združita (integralni postopek). V integralnem postopku se izda gradbeno dovoljenje, ki združuje odločitev o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja.

46