Republika Hrvaška, država z več kot 4 milijoni prebivalcev, ima politični sistem parlamentarne demokracije. Indeks IMD v letih 2016, 2018 in 2020 jo uvršča globoko v drugo polovico na lestvici proučevanih držav. Prav tako lahko skozi opazovana obdobja opazimo padec na lestvici indeksa EGDI, nazadovanje Hrvaške pa je zaskrbljujoče tudi na lestvici stopnje zaznave korupcije, kjer ne dosega niti polovice vseh možnih točk proučevanega indeksa.
Tabela 5: Kazalniki digitalizacije in korupcije – Hrvaška
Leto IMD EGDI CPI
2016 / (40) 0,7162 (31) 49 (34)
2018 57,53 (39) 0,7018 (43) 48 (36)
2020 52,05 (46) 0,7745 (40) 47 (38)
Vir: lasten
Glede na dostopne podatke kazalnikov digitalizacije in korupcije se Hrvaška zaveda pomembnosti digitalne transformacije, katere inovativne rešitve so ključne predvsem iz vidika učinkovitega upravljanja javne uprave in redefinicije odnosov med državo in državljani. Cilji Hrvaške na področju digitalizacije so (Ministarstvo uprave, 2017, str. 3):
- inovativen pristop k digitalizaciji, ki bo omogočil višjo razvojno stopnjo in krepitev digitalnih kompetenc znotraj javne uprave;
- dvig stopnje kakovosti življenja državljanov ob koriščenju storitev e-uprave;
- izboljšana dvosmerna interakcija med državo in državljani;
- transparentnost delovanja javne uprave ter skrb za kibernetsko varnost;
- dvig stopnje digitalne konkurenčnosti gospodarstva ob koriščenju storitev e-uprave;
66
- odprti podatki za zagotavljanje poslovnih inovacij ter izboljšanje učinkovitosti poslovanja med državo in zasebnim sektorjem;
- vključevanje v enotni evropski digitalni prostor;
- razvoj elektronskih baz obsežnih podatkov.
Intenziven proces digitalizacije na Hrvaškem ovira stopnja razširjenosti širokopasovnih povezav ter dostop do interneta. Cilj Hrvaške je s Strategijo razvoja širokopasovnega pristopa v Republiki Hrvaški za obdobje od 2016 do 2020 (hr. Strategija razvoja širokopojasnog pristupa u Republici Hrvatskoj u razdoblju od 2016 do 2020) državljanom omogočiti internetni dostop s hitrostjo 30 Mbit/s, vsaj v 50 % pa pokritost z internetnim dostopom s hitrostjo več kot 100 Mbit/s. Posledica neuporabe interneta se kaže predvsem v digitalni ločnici in nezmožnosti dostopa do pomembnih informacij in podatkov javne uprave (Ministarstvo uprave, 2017, str. 5).
Trenutno stanje e-uprave na Hrvaškem je pod vplivom transformacijskih sprememb. Večina storitev e-uprave na Hrvaškem je v kontekstu stopnje zrelosti storitev e-uprave še vedno v fazi enosmerne interakcije. Razlog se kaže predvsem v tem, da pred letom 2014 elektronski upravni prostor države ni imel enotnega portala, ki bi omogočal dvosmerno interakcijo z državljani in podjetji, zato je bil sistem e-storitev razpršen med posamezne organe brez enotnega načina poslovanja (Ministarstvo uprave, 2017, str. 25).
Z željo, da Hrvaška doseže stanje vključenosti v konkurenčen digitalni prostor, je v letu 2017, na podlagi pristojnosti Ministrstva za javno upravo (hr. Ministarstvo uprave), izdala strateški dokument Strategija eHrvaška 2020 (hr. Strategija eHrvatska 2020). Dokument temelji na Strategiji razvoja javne uprave v Republiki Hrvaški za obdobje od 2015 do 2020 (hr. Strategija razvoja javne uprave u Republici Hrvatskoj za razdoblje od 2015 do 2020, v nadaljevanju Strategija razvoja javne uprave), ki je bila implementirana v letu 2015.
Strategija razvoja javne uprave predstavlja obširne smernice razvoja javne uprave in transformacije notranje organizacije. Načela uspešne razvojne poti predvidevajo odprtost, transparentnost, odgovornost in učinkovitost poslovanja. Vseskozi pa se znotraj strategije poudarja tudi kontekst izpolnjevanja strateških ciljev ob uporabi IKT, ki bo zagotovila standardizacijo upravnih postopkov ter dostopnost storitev e-uprave kjer koli in kadar koli.
Pomemben del strategije je tudi dvig ravni digitalnih kompetenc znotraj javne uprave, saj lahko le takšna javna uprava promovira storitve e-uprave na učinkovit in uspešen način (Ministarstvo uprave, 2017, str. 15).
Strategija eHrvaška 2020 želi implementirati IKT v delovanje javne uprave z namenom, da bi se izboljšala kakovost življenja ljudi ter dvignila konkurenčnost gospodarstva. Bistvo je ustvariti učinkovit interoperabilni informacijski sistem, ki bo zagotavljal kakovostne in učinkovite e-storitve, izboljšal komunikacijo z državljani in eliminiral neposreden stik med
67
državo in zasebnim sektorjem. Ključni projekti Hrvaške na področju digitalizacije so (Ministarstvo uprave, 2017, str. 26):
- Portal eDržavljani (hr. eGrađani): spletna stran gov.hr je bila implementirana v letu 2014 in predstavlja enotno vstopno točko za državljane po principu »vse na enem mestu«. Predhodno razpršenost informacij po pristojnostih posamezne državne institucije s pomočjo standardizacije in digitalne transformacije sedaj nadomešča zmožnost nudenja informacij na podlagi življenjskih situacij. Na podlagi Nacionalnega identifikacijskega in avtentikacijskega sistema (hr. Nacionalni identifikacijski i autentifikacijski sustav NIAS, v nadaljevanju NIAS) platforma omogoča varen dostop do storitev e-uprave s potrditvijo elektronske identitete.
Osebno uporabniško polje (hr. Osobni korisnički pretinac) kot pomemben del portala eDržavljani, omogoča izmenjavo osebnih informacij med državo in državljani. Deluje tudi kot mobilna aplikacija in omogoča popolno personalizacijo.
- Portal odprtih podatkov: proaktivna širitev baze obsežnih podatkov je ena izmed prioritet digitalizacije Hrvaške. Portal, implementiran v letu 2015, omogoča edinstveno uporabniško izkušnjo z možnostjo dostopa do javnih informacij ter njihove redistribucije. Brezplačen dostop do informacij je posledica političnih odločitev, ki temeljijo na načelih transparentnosti in odprtosti. Cilj je zagotoviti motivacijsko okolje, ki bo podjetjem omogočilo inovacije in konkurenčne rešitve na trgu.
- e-Vključenost: projekt vključevanja občutljivih skupin državljanov (npr. starejši, nepismeni, nezaposleni) je usmerjen v zmanjševanje digitalne ločnice. Z namenom uporabe e-storitev ter zagotavljanja pomembnih informacij se Hrvaška trudi promovirati veščine in nova znanja na področju digitalizacije. e-Vključenost namreč lahko vpliva na sodelovanje državljanov v procesih političnega odločanja ter na večanje zaupanja v storitve e-uprave, hkrati pa lahko prispeva k zmanjševanju nezaposlenosti.
Hrvaška je v prvi polovici leta 2020 predsedovala Svetu EU. Z napredno propagando je izpostavila pomen razvijajoče se, povezujoče, zaščitne in vplivne Evrope pod sloganom:
»Močna Evropa v svetu, ki je poln izzivov«. Del predsedovanja je bil namenjen tudi iskanju rešitev na področju interoperabilnosti informacijskih sistemov ter kibernetske varnosti ob zagotavljanju učinkovitega izvajanja zakonodajnih predpisov področja. Celovit pristop je ob zavedanju obstoja digitalizacije poglobil pogovore o enotnem trgu ter razvoju EU z dolgoročno strategijo industrijske politike, ki bo ustvarjala napredno in konkurenčno gospodarstvo (European Commission, 2020a, str. 9).
Hrvaška na področju stopnje zaznave korupcije dosega nezavidljive rezultate. Odsotnost dvosmerne interakcije med državo in državljani med drugim ustvarja manevrski prostor za zlorabo javne funkcije v zasebne namene. Potrebno je ustvariti mehanizem, ki bo uspešno
68
preprečeval, zaznaval in omejeval korupcijo. Zavedanje, da je digitalizacija lahko povezana s stopnjo zaznave korupcije, Hrvaško usmerja v razvoj kompetentne, dostopne in učinkovite javne uprave, ki bo na podlagi digitalne transformacije poslovanja povrnila zaupanje v delovanje državnih institucij. Cilji, ki jih želi doseči na področju boja proti korupciji, so (Transparency International Hrvatska, 2020):
- boljši institucionalni in zakonodajni okvir boja proti korupciji;
- transparentnost ter integriteta v delovanju javne uprave;
- informiranje javnosti o obstoju korupcije ter možnostih preprečevanja, zaznavanja in omejevanja le-te;
- optimizacija in digitalizacija storitev e-uprave;
- dvig kakovosti storitev e-uprave s pomočjo dviga kompetenc znotraj javne uprave;
- vloga države partnerke, ki državljanom omogoča participativno vedenje.