• Rezultati Niso Bili Najdeni

Idejna zasnova

4 METODE

4.2 Idejna zasnova

Prvi korak pred izdelavo digitalne knjižnice pravljic je njena idejna zasnova. Pred dejansko izdelavo je potrebno dobro načrtovanje. Premislili smo o namenu zbirke, značilnostih gradiva, ki ga bo vsebovala ter o značilnostih in potrebah potencialnih uporabnikov.

4.2.1 Potencialni uporabniki

Kot so omenjale že predhodno opisane raziskave, je ozir na uporabnike pomemben dejavnik pri načrtovanju digitalne knjižnice. Premislili smo katere profile uporabnikov bi zanimala naša digitalna knjižnica, ter kakšne bodo njihove informacijske potrebe.

Digitalne knjižnice posnetih pravljic bi se lahko posluževali starši, ki iščejo razvedrilo za svojega otroka, pedagogi, ki iščejo primeren material za vključitev v pedagoški proces, knjižničarji, ki digitalno knjižnico obiščejo za iskanje idej za izvedbo lastnih dejavnosti, pa tudi raziskovalci oz. študenti, ki proučujejo posnete pravljice v raziskovalne oz. študijske

1 https://www.greenstone.org/

namene. Digitalno knjižnico pravljic bi lahko uporabljali tudi otroci, vendar bi bile zanje potrebne dodatne prilagoditve, kot so velike tiskane črke, izrazitejša vizualizacija (npr.

piktogrami), vključitev igrifikacij ipd. Ker teh prilagoditev ni, digitalna knjižnica ni dovolj primerna za samostojno uporabo s strani mlajših otrok.

4.2.2 Načini iskanja

Ko smo premislili o potencialnih uporabnikih digitalne knjižnice, smo se osredotočili na načine iskanja, ki bi na čim lažji in intuitiven način omogočali zadovoljitev njihovih informacijskih potreb in izdelali prototip.

Iskalni indeksi

V iskalnem indeksu smo omogočili izbiro enega izmed štirih načinov iskanja (Slika 1):

Vsi metapodatki je način iskanja, ki smo ga določili za privzet način iskanja, s katerim iščemo po vseh metapodatkih, ki so zajeti v opise posnetih pravljic.

Naslov omogoča iskanje po naslovu pravljice oz. posnetka.

Ime avtorja je način iskanja, s katerim smo omogočili iskanje po imenih avtorjev, ki so sodelovali pri nastanku pravljice. Sem se ne štejejo le primarni avtorji (pisatelji), ampak tudi sekundarni avtorji, v kolikor so bili navedeni v posnetku (skladatelj, ilustratorji).

Ključne besede je način iskanja, s katerim iščemo po predhodno določenih ključnih besedah, ki opisujejo pravljice. Določili smo jih po lastni presoji s pomočjo Spletnega splošnega slovenskega geslovnika in v ta namen izdelali lasten tezaver.

Zgoraj omenjeni tezaver smo izdelali v tabeli Excel, kjer smo v posamezne stolpce vpisovali ključne besede, določene s pomočjo Spletnega splošnega slovenskega geslovnika (SSSG)2. V kolikor je že obstajala normativna oblika v SSSG, smo uporabili to obliko ključnih besed, v kolikor primernih besed nismo našli, pa smo jih določili sami. Ključne besede smo nato vpisali v enega izmed posameznih stolpcev v tabelo Excel (osebe, živali, druga bitja, kraj in čas, lastnosti, dejavnosti, predmeti), program pa je s funkcijo izpisovanja že obstoječih ključnih besed pomagal, da se ključne besede niso podvajale in, da so se uporabljale dosledno v množinski obliki.

2https://sssg.nuk.uni-lj.si/

Seznami za brskanje

Odločili smo se za šest kategorij za brskanje (Slika 2):

Avtorske pravljice, kjer so pravljice razvrščene pod črko abecede, s katero se prične priimek avtorja.

Ljudske pravljice je kategorija s pravljicami, ki so se ohranile preko ustnega izročila, razdeljenimi po narodnih skupinah, iz katerih izvirajo.

Izvor vsebuje vse zbrane pravljice, ki so najprej razdeljene med pet kontinentov (Afrika, Amerika, Avstralija, Azija in Evropa), znotraj posameznega kontinenta so razdeljene med države izvora, znotraj posamezne države pa se lahko delijo še na posamezne pokrajine (npr. Pohorje in Prekmurje). Na področju Severne in Južne Amerike smo se odločili za združitev pod pojem Amerika, predvsem zaradi indijanskih ljudskih pravljic, za katere ne moremo določiti iz katerega dela Amerike prihajajo in zaradi relativno majhnega števila držav. Dilemo, kam uvrstiti romsko etnično skupino smo rešili tako, da smo jo uvrstili pod predvideni kontinent njihovega izvora, Azijo.

Vrsta posnetka je kategorija s posnetki, razdeljenimi v tri skupine: »avdioposnetek«

s pravljicami, namenjenimi radijskemu predvajanju, posnetimi še pred obdobjem Covid-19, »avdioposnetek z grafiko« s pripovedovanimi pravljicami, popestrenimi z grafičnimi prikazi in »videoposnetek« s posnetki pripovedovalcev ali listanja po pripovedovani pravljici (pravljice iz zadnjih dveh kategorij so bile posnete z namenom ohranjanja stika z uporabniki v času ukrepov proti Covid-19).

Zahtevnost je kategorija, razdeljena med štiri skupine. Prvo kategorijo smo poimenovali »1 - preproste spoznavne pravljice«, ki so namenjene najmlajšim poslušalcem, ki šele spoznavajo svet in medsebojne odnose. »2 - nezahtevne pravljice« so lahkotne pravljice z že razvito zgodbo, a običajno brez globljega pomena. »3 - poglobljene pravljice« so skupina z zgodbami za nekoliko starejše

Slika 1: Prototip iskalnih indeksov

otroke, ki že lahko razumejo globlji pomen pripovedi. »4 - zahtevne pravljice« so resne in težje razumljive pripovedi, tako zaradi pomena kot tudi pripovedovanja v narečju, primerne so tudi za odrasle poslušalce.

Knjižnice je zadnja izmed kategorij, v kateri so pravljice hierarhično razdeljene najprej med dve knjižnici, v katerih so posnetki posneti (Mariborska knjižnica in Knjižnica Lenart), znotraj knjižnic pa še med pripovedovalce pravljic (ena pravljičarka Knjižnice Lenart in 11 pravljičarjev Mariborske knjižnice).

Sprva kategorije Ljudske pravljice nismo načrtovali, zato je v prototipu ni zaslediti, vendar smo med zbiranjem posnetkov ugotovili, da je pravljic brez avtorja veliko in bi jih bilo smiselno predstaviti v lastnem zavihku. V šolah, vrtcih, pa tudi v knjižnicah namreč radi posegajo tudi po ljudskih pravljicah, zato smo predvidevali, da bi bilo za uporabnike koristno, da jih lahko hitro najdejo v seznamu za brskanje digitalne knjižnice.

Kategorija Vrsta posnetka je predstavljala dilemo o smiselnosti takšne razdelitve. Ohranili smo jo, saj smo predvidevali, da bo za potencialne uporabnike koristna, če bodo iskali pravljice, ki jih želijo predstaviti skupini otrok ali posamezniku ob določeni priložnosti. Tako lahko na primer vzgojitelj ali učitelj mlajših otrok, ki išče gradivo za interaktivno popestritev ure, najde posnetke z grafično zanimivim ozadjem ali videoposnetkom, na katerem pravljičar lista po slikanici, po drugi strani pa lahko učitelj nekoliko starejših otrok, ki želi predstaviti le vsebino pravljice le-to poišče med avdioposnetki.

Največ dilem in dvomov je nastalo ob določanju kategorije Zahtevnost, ki se je sprva imenovala Starostna skupina. Pravljic nismo želeli strogo ločiti glede na starost otrok, za katero naj bi bile napisane, ampak smo želeli določiti lastne skupine glede na težavnost razumevanja pravljic. Sprva smo se odločali o skupinah otrok, ki bi po našem mnenju lahko bili predvideni poslušalci (najmlajši, srednji, starejši in najstarejši), vendar je takšna razdelitev preveč podobna starostnim skupinam in ni dovolj dobro definirano kaj v to skupino spada. Nazadnje smo se odločili za razdelitev po zahtevnosti pravljic, s katero smo okvirno opisali tudi vrsto pripovedi, pri čemer se lahko potencialni uporabnik sam odloči kakšna zahtevnost je primerna za njegove potrebe. Ker nismo določili starostne omejitve, lahko uporabnik izbere tudi katerokoli drugo kategorijo, ki bi lahko bila primerna glede na razumevanje otrok.

Slika 2: Prototip seznamov za brskanje

Prototip

Na tej stopnji smo premislili tudi o končnem izgledu digitalne knjižnice in izdelali prototip, iz katerega so razvidni vsi način iskanja (Slika 1), brskanja (Slika 2) ter prikaz rezultatov s pripadajočimi metapodatki (Slika 3).

4.2.3 Dostop do virov

Uporabniki bodo v naši digitalni knjižnici dostopali do virov preko URL povezave, ki vodi do objave pravljice na spletu, kjer jo je posamezna knjižnica javno objavila (Facebook, Youtube ali Soundcloud), neposreden prenos posnetkov iz digitalne knjižnice pa ni možen.