Vir: Vzpon na Blegoš, 2018. Vir: Poljanska dolina, 2019f.
Zaradi zgoraj naštetega je nastal tudi Občinski pohodni krog, čigar trasa meri 89 km in ima več kot 5.000 višinskih metrov vzponov in spustov (Občina Gorenja vas - Poljane, 2019c).
Izven sklopa Občinskega pohodnega kroga pa obstajajo tudi številne pešpoti in tematske poti.
Najbolj znani sta zagotovo tematska pot Cvetje v jeseni in tematska pot po Rupnikovi liniji.
19 Slika 12: Pohodne poti v občini Gorenja vas - Poljane
Poleg pohodništva je priljubljeno tudi kolesarstvo. S podobnim namenom je tako nastal tudi Občinski kolesarski krog. Kolesarska trasa je speljana mimo kulturnih in zgodovinskih spomenikov, prenočišč, okrepčevalnic in razglednih točk. Dolga je 115 kilometrov in ima 3.400 višinskih metrov vzponov in spustov (Občina Gorenja vas - Poljane, 2019b).
20
Slika 13: Kolesarske poti v občini Gorenja vas - Poljane
V dolini potoka Kopačnica se lahko obiskovalci zadnjih nekaj let sproščajo v toplem vrelcu.
Slednji ima stalno temperaturo 23,4 °C, poleg tega pa vsebuje tudi žveplene in druge snovi, za katere je že Baltazar Hacquet trdil, da so zdravilne. Tudi sama občina je v zadnjem obdobju izvir prepoznala kot pomemben element turistične ponudbe (Občina Gorenja vas - Poljane, 2019č). Topli izvir pa ni edino vodno bogastvo v občini. V Škofjeloškem hribovju pod Blegošem najdemo še sedem slapov, imenovanih Slatuški slapovi. Eden izmed njih se imenuje Podrancka, ki pozimi tudi zamrzne in s tem nudi možnost lednega plezanja (Razvojna agencija Sora, 2015). Zaledeneli slap je deloma umeten, saj so domačini v ta namen dodatno spremenili tok vode.
Slika 14 in Slika 15: Pr' TopliČAR-ju (levo) in zaledeneli slap Podrancka (desno)
Vir: Občina Gorenja vas - Poljane, 2019č. Avtor: Bojan Ambrožič, 2013.
21
Že od leta 1721 pa na Hotavljah deluje podjetje Marmor Hotavlje. Gre za eno izmed vodilnih kamnoseških podjetij prav zaradi dolgoletne tradicije in znanja (Marmor Hotavlje, 2019). V kamnolomu pridobivajo 230 milijonov let star karnijski apnenec, oziroma kakor mu pravijo domačini, »hotaveljski marmor«. Je izrazito pisane barve, ki prehaja od temno sive preko sive do sivorožnate, rožnate in rdeče. S tem spada med najlepše slovenske kamne (Poljanska dolina, 2019d). V turistične namene je danes mogoč ogled kamnoloma.
Slika 16: Nahajališče apnenca oz. »marmorja« na Hotavljah
Vir: Poljanska dolina, 2019d.
4.2.2. Kulturna dediščina
Če smo obseg naravne dediščine prej opisali kot relativno skromen, tega ne moremo trditi za kulturno dediščino. Skozi bogato preteklost so številni dogodki, pisatelji, umetniki in ostali ustvarjalci pustili pečat, katerega občina danes koristi v turistične namene. Že v zgornjem poglavju smo omenili dve tematski poti, Cvetje v jeseni in Rupnikova linija. Prva je nastala ob 100-letnici izida istoimenske povesti Ivana Tavčarja. Zgodba je nastala med prvo svetovno vojno, leta 1917 pa je bila izdana v Ljubljanskem zvonu. Pot je dolga 15,2 kilometra, vsako zadnjo nedeljo v avgustu je organiziran voden pohod, med potjo so odigrani najlepši odlomki iz povesti (Poljanska dolina, 2019i). Še bolj poznana pa je zagotovo Rupnikova linija. Gre za sistem utrdb, ki ga je začela graditi Kraljevina Jugoslavija na ozemlju Zahodne Slovenije tik ob rapalski meji pred 2. svetovno vojno kot obrambo pred morebitnim italijanskim napadom.
V letih 1940–1941 je utrdbe gradilo 60.000 ljudi. Zaključek linije je bil predviden leta 1947, vendar je dela prekinil začetek druge svetovne vojne (Razvojna agencija Sora, 2015). Zanimiv je zagotovo tudi podatek, da obrambna linija nikoli ni služila svojemu namenu, saj iz utrdb ni bilo niti enega samega strela. Z vidika turizma je najbolj privlačna utrdba na Golem vrhu, saj je v njej stalna razstava ostalin iz časa gradnje, tekom leta pa potekajo številne prireditve (npr.
balinanje z lesenimi kroglami) (Razvojna agencija Sora, 2015).
22
Slika 17 in Slika 18:Tematska pot Cvetje v jeseni (levo) in Rupnikova linija (desno)
Vir: Poljanska dolina, 2019i. Vir: Turizem Škofja Loka, 2019b.
Poleg predstavljenih dveh poti obstajajo še številne druge tematske poti, npr. Pot poljanskih dobrot, Čebelarska pot, Pot skozi Zalo, Medvedkova pot, Valentinova pot, Lovska pot, Pot med gorami, Pot z razgledom, Meteoritkova pot idr.
Izmed vseh ustvarjalcev izstopa že prej omenjeni Ivan Tavčar. Cvetje v Jeseni, Visoška kronika in Med gorami so le ena izmed del, katera opisujejo življenje na Poljanskem. Tavčar se je rodil leta 1851 pri Kosmu v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegova rojstna hiša je na ogled še danes, še bolj pa je poznan dvorec na Visokem pri Poljanah. Gre za nekdanjo posest rodbine Kalanovih, iz katere je Tavčar črpal navdih za Visoško kroniko. Dvorec je leta 1893 tudi kupil (Turizem Škofja Loka, 2019a), pred njim pa je tudi bronasti kip samega pisatelja.
Danes sta v dvorcu razstava o Ivanu Tavčarju ter letni vrt, izmed aktivnosti pa je vse bolj priljubljena poroka na Visokem s tematiko pisatelja Ivana Tavčarja.
Slika 19 in Slika 20: Tavčarjev dvorec (levo) na Visokem in Tavčarjev kip (desno)
Vir: Občina Gorenja vas - Poljane, 2019a. Vir: Poljanska dolina, 2019h.
Poleg Tavčarja velja omeniti še slikarja Antona Ažbeta in družino Šubic, izmed katere članov so najbolj poznani slikarja Janez in Jurij Šubic, slikar, grafik in ilustrator Ive Šubic ter njegova hči, slikarka, Maja Šubic. V rojstni hiši prvih dveh je danes kulturni center, v katerem najdemo muzejsko zbirko, razstavno galerijo ter ustvarjalne delavnice (Kulturni center slikarjev Šubicev, 2019). S slikarstvom se je ukvarjal tudi Anton Ažbe, kateri velja za osrednjo slovensko slikarsko osebnost proti koncu 19. stoletja. Rodil se je v Dolenčicah na Ažbetovi domačiji, v kateri mu je danes posvečena spominska soba. Nedaleč stran še danes ustvarja Peter Jovanovič, znan po svojih skulpturah v lesu. V Lajšah nad Gorenjo vasjo se je
23
rodil Ivan Regen. Bil je prvi biolog, ki je proučeval komunikacijo med žuželkami. Po njem je poimenovan osrednji trg v Gorenji vasi.
4.2.3. Kulturne, športne in ostale prireditve
Na področju kulture je največji poudarek na prikazovanju življenja na Poljanskem, običajev in navad ter na ohranjanju poljanskega narečja. Zaradi tega so tudi tradicionalne prireditve največkrat etnološkega značaja, kjer obiskovalec dobi vpogled v življenje prednikov na tem območju. V mesecu maju tako velja obiskati Salamiado na Žirovskem Vrhu, kjer lahko obiskovalec okuša in ocenjuje suhe salame, ali pa dogodek Janez že kleplje v Novi Oselici, kjer domačini prikazujejo košnjo na stari način, v njej pa se lahko tudi pomerite v tekmovanju. Največ dogodkov lahko turisti obiščejo poleti. Julija se tradicionalno odvija Praznik žetve na Žirovskem Vrhu. Tematika dogodka so starinska opravila, kot so žetev, mlačev in čiščenje žita, o katerih danes vemo zelo malo. Poleg etnološkega dela je prireditev obogatena z bogatim kulturno-zabavnim programom (Poljanska dolina, 2019e). V avgustu pa sta na sporedu Večer slovenskih podoknic in semanji dan na Hotavljah ter Dan oglarjev na Starem vrhu. Na prvem dogodku obiskovalci uživajo v veseloigri v poljanskem narečju, glasbenem programu ter v poizkušanju domačih dobrot (Poljanska dolina, 2019j), na Starem vrhu pa so lahko priča eni najstarejših in največjih prireditev na Gorenjskem. Gre za dogodek, kje je prikazano spravilo lesa, postavljanje kope, oglarjenje, uporaba oglja ter slovesen prižig kope. Prav tako je ob omenjenih dejavnosti mogoče okusiti kulinarične izdelke, značilne za oglarjenje (Poljanska dolina, 2019b). Leto pa se tradicionalno zaključi s koncertom Jerbas domačih. Gre za božično-novoletni koncert, na katerem nastopajo izvajalci slovenske narodno-zabavne glasbe, dogodek pa povezujejo domači igralci (Poljanska dolina, 2019č).
Slika 21 in Slika 22: Praznik žetve (levo) in Dan oglarjev (desno)
Vir: Poljanska dolina, 2019e. Vir: Poljanska dolina, 2019b.
Tudi na področju športa občina ne zaostaja za ostalo Slovenijo. Kar nekaj svetovno znanih športnikov prihaja iz občine in razlog za to je zagotovo bogat nabor športnih aktivnosti, v katerih lahko uživajo tudi turisti. Že prej smo omenili oba občinska kroga, pohodnega in kolesarskega, na tem mestu pa velja izpostaviti še ostale dejavnosti oziroma lokacije. Na prvem mestu je zagotovo Smučarsko turistični center Stari vrh. Smučišče ponuja tako dnevno kot tudi nočno smuko, ponudbo pa dopolnjuje z nočnim sankanjem, pesto kulinarično ponudbo ter letnim družinsko-adrenalinskim parkom (Poljanska dolina, 2019g). Proti koncu zime si lahko obiskovalec na Starem vrhu ogleda tudi smučarsko tekmo, Pokal Loka, poleti pa se na cesti proti Staremu vrhu odvija kolesarska dirka v okviru tekmovanja Pokal polanskih puklov, kamor spadajo še vzpon na Javorč, Blegoš in Pasjo ravan ter tudi Lubnik, ki pa leži v občini Škofja Loka. Vse omenjene kolesarske dirke vsako leto pritegnejo številne ljubitelje
24
cestnega športa, vrhunec kolesarstva je zagotovo Maraton Franja. Poleg tega na priljubljenosti pridobiva tudi gorsko kolesarstvo oz. t.i. »downhill«. Gre za alternativno obliko turizma, ki postaja aktualna v zadnjih letih. V namen tega je v Gorenji vasi manjša steza, imenovana Pumptrack Širm, kjer lahko kolesarji pridobijo osnovne veščine gorskega kolesarstva. Vsako leto pa se ob cesti Gorenja vas–Lučine zbere mnogo privržencev jeklenih konjičkov, kjer poteka gorsko hitrostna dirka Lučine. Za obiskovalce, kateri imajo željo po še več adrenalina, pa so na voljo tudi številne izhodiščne točke za jadralno padalstvo in s tem panoramski ogled narave. Za tiste bolj umirjene pa je na Hotavljah ranč Fifi, kjer nudijo učenje jahanja konj, terensko jahanje in njihovo oskrbo, na voljo pa je tudi ribolov v Poljanski Sori.
Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.23 in Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.24: STC Stari vrh (levo) in izhodiščna točka za jadralno padalstvo na Slajki (desno)
Vir: Poljanska dolina, 2019g. Vir: Poljanska dolina, 2019c.
4.2.4. Kulinarika, gostinska ponudba in namestitvene zmogljivosti
Da prebivalstvo turistično ponudbo dopolnjuje z lokalnimi dobrotami, smo omenili že v zgornjem poglavju. Kruh iz kmečke peči, domače pecivo, mlečni, mesni in medeni izdelki, izdelki iz suhega sadja in domače žganje so najbolj značilne dobrote, katerih je lahko deležen turist. Tovrstni izdelki so združeni v skupni blagovni znamki Babica Jerca in Dedek Jaka. Z uporabo imen, ki sta v teh krajih precej pogosti, je poudarek na domačnosti in tradiciji, predvsem pa izročilu naših babic in dedkov (Poljanska dolina, 2019a). Zavod za turizem Poljanske doline pa je kulinariko povezal z rekreacijo v že prej omenjeno Pot poljanskih dobrot, stare recepte pa obuja tudi preko projekta Okusi loškega podeželja. Občina Gorenja vas - Poljane se lahko pohvali tudi s številnimi sirarnami. Najbolj znani sta Sirarna Pustotnik in Sirarna Bogataj.
25
Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.25: Izdelek blagovne znamke Babica Jerca in Dedek Jaka
Vir: Poljanska dolina, 2019a.
Tako tovrstno ponudbo lahko turist dobi v lokalnih gostilnah, turističnih kmetijah pa tudi v planinskih kočah. Slednje so na več priljubljenih izletniških točkah, na Blegošu, Ermanovcu, Slajki in Javorču, poleg njih pa je priljubljena tudi koča Zavetišče gorske straže na Jelencih, prav tako v hribovju pod Blegošem. Na spletni strani občine, pa tudi na spletnih straneh (npr.
Booking) najdemo celotno ponudbo prenočišč v občini. Celoten seznam obsega 14 objektov, bodisi gre za turistično kmetijo, gostinski objekt ali pa zgolj objekt za oddajanje apartmajev oz. sob. Ponudniki, kjer lahko turist prenoči in so večinoma locirani v okoliških hribih, so:
➢ Apartmaji Gornik;
➢ Apartmaji pri Boštjanovcu;
➢ Gostilna in prenočišča Blegoš;
➢ Gostilna Lipan;
➢ Gostišče in penzion Stari vrh;
➢ Kmetija Matic;
➢ Kmetija odprtih vrat Pr' Andrejon;
➢ Kmetija z nastanitvijo pri Ažbetu doma;
➢ Pri Lenart;
➢ Turistična kmetija Davčen;
➢ Turistična kmetija Ljubica;
➢ Turistična kmetija Ožbet;
➢ Turistična kmetija Tavčar;
➢ Turizem na kmetiji Žgajnar.
26 Slika 26: Turistični ponudniki
27
4.3. Turistični obisk
Menimo, da je število turističnih atrakcij v občini Gorenja vas - Poljane zelo veliko, hkrati je ponudba tudi dovolj raznolika, da zadovolji potrebe turista in da se ta sploh odloči za obisk turistične destinacije. Turistični obisk občine Gorenja vas - Poljane bomo predstavili s pomočjo podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, kateri beleži prenočitveno zmogljivost ter prihode in prenočitve turistov na določenem območju. Tovrstne podatke bomo prikazali za obdobje 2008–2017.
Prenočitvene zmogljivosti občine Gorenja vas - Poljane so prikazane s številom ležišč v določenem letu. Po stari metodologiji Statističnega urada je prikazano število ležišč 31.
avgusta za vsako posamezno leto. Iz spodnjega grafikona (Slika 27) je razvidno, da se število ležišč v izbranem obdobju bistveno ne spreminja. Omenjena konstantnost števila ležišč pomeni, da imajo ponudniki nastanitev od tega določeno korist, da z oddajanjem ležišč vztrajajo skozi leta. Zraven prenočevanja ponujajo še različne aktivnosti, bodisi v njihovi lastni režiji ali pa v okviru ponudbe celotne občine.
Slika 27: Število turističnih ležišč v občini Gorenja vas - Poljane
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
Število prihodov turistov v obdobju 2008–2017 (Slika 28) skozi leta rahlo upada. Največji upad občina beleži po gospodarski krizi leta 2008, ki je prizadela tudi turistični sektor. Od leta 2017 dalje je opazen manjši porast v številu prihodov turistov, vendar teh podatkov nismo vključili v analizo zaradi razlik v metodologiji Statističnega urada. V letu 2020 je število prihodov turistov močno upadlo zaradi epidemije novega koronavirusa.
28
Slika 28: Število prihodov turistov v občini Gorenja vas - Poljane
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
Delež prihodov domačih in tujih turistov (Slika 29) se je v izbranem obdobju precej spreminjal. Na začetku so prevladovali tuji turisti (skoraj 70 %). Do leta 2013 se je delež tujih turistov zmanjševal, delež domačih turistov pa povečeval. Do leta 2017 sta bila deleža dokaj podobna, potem pa je sledil ponoven porast tujih turistov. Danes je moč pričakovati padec deleža tujih turistov zaradi epidemije novega koronavirusa, hkrati pa je država državljanom dodelila turistične bone, kateri so vnovčljivi v turističnih nastanitvah po Sloveniji, s tem pa posledično sledi porast deleža domačih turistov.
Slika 29: Delež prihodov domačih in tujih turistov
29
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
Podobno kot pri številu prihodov turistov so tudi pri številu prenočitev turistov opazne posledice gospodarske krize. Sicer v izbranem obdobju število prenočitev ni nikoli nižje od 4000, v letih 2018 in 2019 pa občina beleži rahel porast, ko je število nočitev doseglo skoraj 15.000. Pri tem velja opozoriti na novo metodologijo beleženja podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. V letu 2020 se tudi tukaj pozna vpliv epidemije novega koronavirusa, saj število nočitev upade na nekaj več kot 10.000 (Statistični urad Republike Slovenije, 2021b).
Slika 30: Število prenočitev turistov v občini Gorenja vas - Poljane
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
Tudi pri prenočitvah domačih in tujih turistov (Slika 31) lahko potegnemo vzporednice s prihodom domačih in tujih turistov. Vse od leta 2008 prevladuje delež tujih turistov, danes pa že prevladujejo domači turisti zaradi že zgoraj omenjenih razlogov.
30 Slika 31: Delež prenočitev domačih in tujih turistov
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
5. NADALJNJI RAZVOJ TURIZMA
5.1. Strategija turizma za Škofjeloško območje 2020+
Strategija turizma za Škofjeloško območje 2020+ zaobjema vse štiri občine upravne enote Škofja Loka, pod katero spadajo občine: Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri.
Občine v okviru skupne organizacije na področju turizma delujejo že od leta 2000. Leta 2010 je prišlo do združitve Lokalne turistične organizacije (LTO) Blegoš in Razvojne agencije Sora, tako da danes aktivnosti potekajo v okviru organizacije Turizem Škofja Loka. S tem je nastala tudi skupna znamka in slogan: »Škofja Loka: ena Loka, dve dolini, tri pogorja, neskončno zgodb.« Do tega trenutka so aktivnosti potekale na osnovi turističnih strategij posameznih občin, vendar so občine zaradi vse ostrejših razmer na tržišču bile primorane v tovrstno združitev. Eden izmed glavnih razlogov za povezanost je večja privlačnosti in konkurenčnejša ponudba. Poleg geografsko zaokroženega območja je pomemben kontekst tudi močno zgodovinsko ozadje skupne identitete Loškega gospostva.
Razvoj ponudbe oziroma razvojna funkcija Škofjeloškega območja se izvaja primarno na lokalni ravni (turistični proizvodi, turistična infrastruktura itd.), v nadaljevanju pa tudi na skupni ravni celotnega območja v obliki povezovanja ponudbe v integralne turistične proizvode in bolj privlačna doživetja. Na drugi strani pa se sama promocija odvija zgolj na skupni ravni, torej gre za oglaševanje turistične ponudbe na ravni celotnega Škofjeloškega območja. Pri tem pa vseeno velja omeniti, da bo uresničevanje ciljev turistične strategije v prvi vrsti odvisno od uspešnosti izvajanja temeljnih razvojnih projektov na ravni posameznih občin ter iskanju skupnega jezika z ostalimi razvojnimi področji, kot so kmetijstvo, okolje, promet, kultura, šport idr. Velik poudarek pa je potrebno nameniti tudi aktualnim razmeram na tržišču, saj je od prilagajanja in ažuriranja turistične ponudbe tem razmeram odvisen praktično celoten nadaljnji razvoj turizma.
31
Ključni deležniki, ki lahko vplivajo na razvoj turistične dejavnosti na območju, so lokalne skupnosti, javni sektor na lokalni ravni, razvojne agencije na območju in v regiji, nevladni oz.
civilni sektor, gospodarski sektor oz. ponudniki, prebivalci območja, turisti oz. obiskovalci, kmetje ter drugi partnerji oz. podporne institucije.
Sedanje stanje turizma na Škofjeloškem je predstavljeno s pomočjo »SWOT« analize, v kateri je izpostavljenih 5 najmočnejših notranjih prednosti in slabosti ter 5 najmočnejših zunanjih priložnosti in nevarnosti. Delitev na notranje in zunanje pomeni, da na prednosti in slabosti lahko s svojim delovanjem občine vplivajo, na priložnosti in nevarnosti pa občine nimajo vpliva, lahko pa se jim izognejo ali pa jih izkoristijo. Rezultat omenjene analize so področja, na katera se je potrebno usmeriti in jim nameniti več pozornosti ter kako to doseči.
V skladu z današnjimi trendi je krovni razvojni model za Škofjeloško območje trajnostni turizem. Tovrstni turizem je spodbujan tako s strani države kot tudi Evropske unije. Trajnostni turizem je enako kot trajnostni razvoj zasnovan na okoljskem, gospodarskem in socialnem stebru.
V nadaljevanju strategije je velik poudarek tudi na trženju pod skupno, krovno tržno znamko za Škofjeloško območje, za Poljansko dolino pa je bila leta 2014 razvita nova znamka.
Najbolj poznani znamki sta Babica Jerca in Dedek Jaka, pod katero se trži ponudba naravnih pridelkov, visoko kakovostnih kulinaričnih izdelkov in izdelkov domače in umetnostne obrti škofjeloškega podeželja ter Okusi loškega podeželja. Gre za kulinarično znamko, ki povezuje tradicijo in inovativnost oz. preteklost povezano s sedanjostjo.
Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.32: Krovna turistična destinacijska znamka Škofjeloškega območja
Vir: Strategija turizma za Škofjeloško območje 2020+, 2014.
Pomemben segment turizma na lokalnem nivoju in v smislu povezovanja več delov v zaokroženo celoto je tudi zgodba in identiteta Škofjeloškega območja. V odstavku se velja osredotočiti na proučevano območje oziroma na območje Poljanske doline. Slednja je v strategiji opisana kot območje, ki ima tako specifično kulturno krajino kot nobeno drugo gorenjsko turistično območje. Izpostavljene so mogočne osamljene kmetije s tradicionalnimi kozolci ali toplarji, razgledišča in osamljene poti. Ta avtohtonost pokrajine lahko za določenega turista predstavlja razlog, da slednjo tudi obišče. Na to se navezuje tudi zgodba Poljanske doline, ki nosi naslov Zeleni razgledi v objemu stoletij domačnosti in se glasi:
»Mogočne osamljene kmetije stojijo kot gradovi na razglednikih, kozolci kot stražni stolpi mečejo sence in merijo vedno isti čas. Tu se že stoletja trdo dela, a tudi dobro je. Zgodovina se je le redko dramatično dotaknila teh krajev in spremenila stoletja utečen dan. Ko pa se je, je pustila za seboj atraktivne bunkerje in trdnjave, ki nikoli uporabljeni stojijo na najbolj
32
razglednih mestih in najlepših krajih. Poljane, Gorenja vas, Žiri so samosvoji kraji doline, ki je našla svoje mesto v literaturi Ivana Tavčarja. Plemenitost rdečkastega marmorja v Hotavljah, podzemni labirinti Rupnikove linije, bele strmine Starega vrha, starodavni topli
razglednih mestih in najlepših krajih. Poljane, Gorenja vas, Žiri so samosvoji kraji doline, ki je našla svoje mesto v literaturi Ivana Tavčarja. Plemenitost rdečkastega marmorja v Hotavljah, podzemni labirinti Rupnikove linije, bele strmine Starega vrha, starodavni topli