Vir: Poljanska dolina, 2019e. Vir: Poljanska dolina, 2019b.
Tudi na področju športa občina ne zaostaja za ostalo Slovenijo. Kar nekaj svetovno znanih športnikov prihaja iz občine in razlog za to je zagotovo bogat nabor športnih aktivnosti, v katerih lahko uživajo tudi turisti. Že prej smo omenili oba občinska kroga, pohodnega in kolesarskega, na tem mestu pa velja izpostaviti še ostale dejavnosti oziroma lokacije. Na prvem mestu je zagotovo Smučarsko turistični center Stari vrh. Smučišče ponuja tako dnevno kot tudi nočno smuko, ponudbo pa dopolnjuje z nočnim sankanjem, pesto kulinarično ponudbo ter letnim družinsko-adrenalinskim parkom (Poljanska dolina, 2019g). Proti koncu zime si lahko obiskovalec na Starem vrhu ogleda tudi smučarsko tekmo, Pokal Loka, poleti pa se na cesti proti Staremu vrhu odvija kolesarska dirka v okviru tekmovanja Pokal polanskih puklov, kamor spadajo še vzpon na Javorč, Blegoš in Pasjo ravan ter tudi Lubnik, ki pa leži v občini Škofja Loka. Vse omenjene kolesarske dirke vsako leto pritegnejo številne ljubitelje
24
cestnega športa, vrhunec kolesarstva je zagotovo Maraton Franja. Poleg tega na priljubljenosti pridobiva tudi gorsko kolesarstvo oz. t.i. »downhill«. Gre za alternativno obliko turizma, ki postaja aktualna v zadnjih letih. V namen tega je v Gorenji vasi manjša steza, imenovana Pumptrack Širm, kjer lahko kolesarji pridobijo osnovne veščine gorskega kolesarstva. Vsako leto pa se ob cesti Gorenja vas–Lučine zbere mnogo privržencev jeklenih konjičkov, kjer poteka gorsko hitrostna dirka Lučine. Za obiskovalce, kateri imajo željo po še več adrenalina, pa so na voljo tudi številne izhodiščne točke za jadralno padalstvo in s tem panoramski ogled narave. Za tiste bolj umirjene pa je na Hotavljah ranč Fifi, kjer nudijo učenje jahanja konj, terensko jahanje in njihovo oskrbo, na voljo pa je tudi ribolov v Poljanski Sori.
Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.23 in Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.24: STC Stari vrh (levo) in izhodiščna točka za jadralno padalstvo na Slajki (desno)
Vir: Poljanska dolina, 2019g. Vir: Poljanska dolina, 2019c.
4.2.4. Kulinarika, gostinska ponudba in namestitvene zmogljivosti
Da prebivalstvo turistično ponudbo dopolnjuje z lokalnimi dobrotami, smo omenili že v zgornjem poglavju. Kruh iz kmečke peči, domače pecivo, mlečni, mesni in medeni izdelki, izdelki iz suhega sadja in domače žganje so najbolj značilne dobrote, katerih je lahko deležen turist. Tovrstni izdelki so združeni v skupni blagovni znamki Babica Jerca in Dedek Jaka. Z uporabo imen, ki sta v teh krajih precej pogosti, je poudarek na domačnosti in tradiciji, predvsem pa izročilu naših babic in dedkov (Poljanska dolina, 2019a). Zavod za turizem Poljanske doline pa je kulinariko povezal z rekreacijo v že prej omenjeno Pot poljanskih dobrot, stare recepte pa obuja tudi preko projekta Okusi loškega podeželja. Občina Gorenja vas - Poljane se lahko pohvali tudi s številnimi sirarnami. Najbolj znani sta Sirarna Pustotnik in Sirarna Bogataj.
25
Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.25: Izdelek blagovne znamke Babica Jerca in Dedek Jaka
Vir: Poljanska dolina, 2019a.
Tako tovrstno ponudbo lahko turist dobi v lokalnih gostilnah, turističnih kmetijah pa tudi v planinskih kočah. Slednje so na več priljubljenih izletniških točkah, na Blegošu, Ermanovcu, Slajki in Javorču, poleg njih pa je priljubljena tudi koča Zavetišče gorske straže na Jelencih, prav tako v hribovju pod Blegošem. Na spletni strani občine, pa tudi na spletnih straneh (npr.
Booking) najdemo celotno ponudbo prenočišč v občini. Celoten seznam obsega 14 objektov, bodisi gre za turistično kmetijo, gostinski objekt ali pa zgolj objekt za oddajanje apartmajev oz. sob. Ponudniki, kjer lahko turist prenoči in so večinoma locirani v okoliških hribih, so:
➢ Apartmaji Gornik;
➢ Apartmaji pri Boštjanovcu;
➢ Gostilna in prenočišča Blegoš;
➢ Gostilna Lipan;
➢ Gostišče in penzion Stari vrh;
➢ Kmetija Matic;
➢ Kmetija odprtih vrat Pr' Andrejon;
➢ Kmetija z nastanitvijo pri Ažbetu doma;
➢ Pri Lenart;
➢ Turistična kmetija Davčen;
➢ Turistična kmetija Ljubica;
➢ Turistična kmetija Ožbet;
➢ Turistična kmetija Tavčar;
➢ Turizem na kmetiji Žgajnar.
26 Slika 26: Turistični ponudniki
27
4.3. Turistični obisk
Menimo, da je število turističnih atrakcij v občini Gorenja vas - Poljane zelo veliko, hkrati je ponudba tudi dovolj raznolika, da zadovolji potrebe turista in da se ta sploh odloči za obisk turistične destinacije. Turistični obisk občine Gorenja vas - Poljane bomo predstavili s pomočjo podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, kateri beleži prenočitveno zmogljivost ter prihode in prenočitve turistov na določenem območju. Tovrstne podatke bomo prikazali za obdobje 2008–2017.
Prenočitvene zmogljivosti občine Gorenja vas - Poljane so prikazane s številom ležišč v določenem letu. Po stari metodologiji Statističnega urada je prikazano število ležišč 31.
avgusta za vsako posamezno leto. Iz spodnjega grafikona (Slika 27) je razvidno, da se število ležišč v izbranem obdobju bistveno ne spreminja. Omenjena konstantnost števila ležišč pomeni, da imajo ponudniki nastanitev od tega določeno korist, da z oddajanjem ležišč vztrajajo skozi leta. Zraven prenočevanja ponujajo še različne aktivnosti, bodisi v njihovi lastni režiji ali pa v okviru ponudbe celotne občine.
Slika 27: Število turističnih ležišč v občini Gorenja vas - Poljane
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
Število prihodov turistov v obdobju 2008–2017 (Slika 28) skozi leta rahlo upada. Največji upad občina beleži po gospodarski krizi leta 2008, ki je prizadela tudi turistični sektor. Od leta 2017 dalje je opazen manjši porast v številu prihodov turistov, vendar teh podatkov nismo vključili v analizo zaradi razlik v metodologiji Statističnega urada. V letu 2020 je število prihodov turistov močno upadlo zaradi epidemije novega koronavirusa.
28
Slika 28: Število prihodov turistov v občini Gorenja vas - Poljane
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
Delež prihodov domačih in tujih turistov (Slika 29) se je v izbranem obdobju precej spreminjal. Na začetku so prevladovali tuji turisti (skoraj 70 %). Do leta 2013 se je delež tujih turistov zmanjševal, delež domačih turistov pa povečeval. Do leta 2017 sta bila deleža dokaj podobna, potem pa je sledil ponoven porast tujih turistov. Danes je moč pričakovati padec deleža tujih turistov zaradi epidemije novega koronavirusa, hkrati pa je država državljanom dodelila turistične bone, kateri so vnovčljivi v turističnih nastanitvah po Sloveniji, s tem pa posledično sledi porast deleža domačih turistov.
Slika 29: Delež prihodov domačih in tujih turistov
29
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
Podobno kot pri številu prihodov turistov so tudi pri številu prenočitev turistov opazne posledice gospodarske krize. Sicer v izbranem obdobju število prenočitev ni nikoli nižje od 4000, v letih 2018 in 2019 pa občina beleži rahel porast, ko je število nočitev doseglo skoraj 15.000. Pri tem velja opozoriti na novo metodologijo beleženja podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. V letu 2020 se tudi tukaj pozna vpliv epidemije novega koronavirusa, saj število nočitev upade na nekaj več kot 10.000 (Statistični urad Republike Slovenije, 2021b).
Slika 30: Število prenočitev turistov v občini Gorenja vas - Poljane
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
Tudi pri prenočitvah domačih in tujih turistov (Slika 31) lahko potegnemo vzporednice s prihodom domačih in tujih turistov. Vse od leta 2008 prevladuje delež tujih turistov, danes pa že prevladujejo domači turisti zaradi že zgoraj omenjenih razlogov.
30 Slika 31: Delež prenočitev domačih in tujih turistov
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
5. NADALJNJI RAZVOJ TURIZMA
5.1. Strategija turizma za Škofjeloško območje 2020+
Strategija turizma za Škofjeloško območje 2020+ zaobjema vse štiri občine upravne enote Škofja Loka, pod katero spadajo občine: Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri.
Občine v okviru skupne organizacije na področju turizma delujejo že od leta 2000. Leta 2010 je prišlo do združitve Lokalne turistične organizacije (LTO) Blegoš in Razvojne agencije Sora, tako da danes aktivnosti potekajo v okviru organizacije Turizem Škofja Loka. S tem je nastala tudi skupna znamka in slogan: »Škofja Loka: ena Loka, dve dolini, tri pogorja, neskončno zgodb.« Do tega trenutka so aktivnosti potekale na osnovi turističnih strategij posameznih občin, vendar so občine zaradi vse ostrejših razmer na tržišču bile primorane v tovrstno združitev. Eden izmed glavnih razlogov za povezanost je večja privlačnosti in konkurenčnejša ponudba. Poleg geografsko zaokroženega območja je pomemben kontekst tudi močno zgodovinsko ozadje skupne identitete Loškega gospostva.
Razvoj ponudbe oziroma razvojna funkcija Škofjeloškega območja se izvaja primarno na lokalni ravni (turistični proizvodi, turistična infrastruktura itd.), v nadaljevanju pa tudi na skupni ravni celotnega območja v obliki povezovanja ponudbe v integralne turistične proizvode in bolj privlačna doživetja. Na drugi strani pa se sama promocija odvija zgolj na skupni ravni, torej gre za oglaševanje turistične ponudbe na ravni celotnega Škofjeloškega območja. Pri tem pa vseeno velja omeniti, da bo uresničevanje ciljev turistične strategije v prvi vrsti odvisno od uspešnosti izvajanja temeljnih razvojnih projektov na ravni posameznih občin ter iskanju skupnega jezika z ostalimi razvojnimi področji, kot so kmetijstvo, okolje, promet, kultura, šport idr. Velik poudarek pa je potrebno nameniti tudi aktualnim razmeram na tržišču, saj je od prilagajanja in ažuriranja turistične ponudbe tem razmeram odvisen praktično celoten nadaljnji razvoj turizma.
31
Ključni deležniki, ki lahko vplivajo na razvoj turistične dejavnosti na območju, so lokalne skupnosti, javni sektor na lokalni ravni, razvojne agencije na območju in v regiji, nevladni oz.
civilni sektor, gospodarski sektor oz. ponudniki, prebivalci območja, turisti oz. obiskovalci, kmetje ter drugi partnerji oz. podporne institucije.
Sedanje stanje turizma na Škofjeloškem je predstavljeno s pomočjo »SWOT« analize, v kateri je izpostavljenih 5 najmočnejših notranjih prednosti in slabosti ter 5 najmočnejših zunanjih priložnosti in nevarnosti. Delitev na notranje in zunanje pomeni, da na prednosti in slabosti lahko s svojim delovanjem občine vplivajo, na priložnosti in nevarnosti pa občine nimajo vpliva, lahko pa se jim izognejo ali pa jih izkoristijo. Rezultat omenjene analize so področja, na katera se je potrebno usmeriti in jim nameniti več pozornosti ter kako to doseči.
V skladu z današnjimi trendi je krovni razvojni model za Škofjeloško območje trajnostni turizem. Tovrstni turizem je spodbujan tako s strani države kot tudi Evropske unije. Trajnostni turizem je enako kot trajnostni razvoj zasnovan na okoljskem, gospodarskem in socialnem stebru.
V nadaljevanju strategije je velik poudarek tudi na trženju pod skupno, krovno tržno znamko za Škofjeloško območje, za Poljansko dolino pa je bila leta 2014 razvita nova znamka.
Najbolj poznani znamki sta Babica Jerca in Dedek Jaka, pod katero se trži ponudba naravnih pridelkov, visoko kakovostnih kulinaričnih izdelkov in izdelkov domače in umetnostne obrti škofjeloškega podeželja ter Okusi loškega podeželja. Gre za kulinarično znamko, ki povezuje tradicijo in inovativnost oz. preteklost povezano s sedanjostjo.
Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.32: Krovna turistična destinacijska znamka Škofjeloškega območja
Vir: Strategija turizma za Škofjeloško območje 2020+, 2014.
Pomemben segment turizma na lokalnem nivoju in v smislu povezovanja več delov v zaokroženo celoto je tudi zgodba in identiteta Škofjeloškega območja. V odstavku se velja osredotočiti na proučevano območje oziroma na območje Poljanske doline. Slednja je v strategiji opisana kot območje, ki ima tako specifično kulturno krajino kot nobeno drugo gorenjsko turistično območje. Izpostavljene so mogočne osamljene kmetije s tradicionalnimi kozolci ali toplarji, razgledišča in osamljene poti. Ta avtohtonost pokrajine lahko za določenega turista predstavlja razlog, da slednjo tudi obišče. Na to se navezuje tudi zgodba Poljanske doline, ki nosi naslov Zeleni razgledi v objemu stoletij domačnosti in se glasi:
»Mogočne osamljene kmetije stojijo kot gradovi na razglednikih, kozolci kot stražni stolpi mečejo sence in merijo vedno isti čas. Tu se že stoletja trdo dela, a tudi dobro je. Zgodovina se je le redko dramatično dotaknila teh krajev in spremenila stoletja utečen dan. Ko pa se je, je pustila za seboj atraktivne bunkerje in trdnjave, ki nikoli uporabljeni stojijo na najbolj
32
razglednih mestih in najlepših krajih. Poljane, Gorenja vas, Žiri so samosvoji kraji doline, ki je našla svoje mesto v literaturi Ivana Tavčarja. Plemenitost rdečkastega marmorja v Hotavljah, podzemni labirinti Rupnikove linije, bele strmine Starega vrha, starodavni topli vrelec Topličar, predvsem pa bogata samota na hribih - to je lepota in življenje, ki vam ga je le tu še moč užiti tako, kot je nekoč bilo« (Strategija turizma …, 2014).
Vsaka izmed štirih občin ima svojo zgodbo, ki skupaj tvorijo krovno zgodbo Škofjeloškega območja. V občini Gorenja vas - Poljane je to ljubezenska zgodba, katera temelji na delu Ivana Tavčarja, Cvetje v jeseni, središče pa potemtakem predstavlja Tavčarjev dvorec na Visokem (Slika 19). Zgodbo podpira tudi nova celostna grafična podoba Poljanske doline, ki hkrati poudarja navezanost ljudi na svojo zemljo, srčnost in tradicijo. Občinska zgodba je na krovno zgodbo Škofjeloškega navezana preko umetnosti, ustvarjalnosti in navdiha, hkrati pa se lahko navežemo tudi na samo zgodbo Slovenije, ki se kot turistična destinacija oglašuje preko slogana »I Feel Slovenia«.
Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.33: Slogan Poljanske doline oz. občine Gorenja vas - Poljane
Vir: Poljanska dolina, 2020.
Vse štiri občine so se znašle na razpotju med nadaljevanjem dosedanjega trenda, nekakšne inercije in na koncu zelo verjetne stagnacije turističnih dejavnosti in na drugi strani ambiciozno, a vendarle realno rastjo pomena turizma. V namen, da občine uberejo drugo, ambicioznejšo pot, je v strategiji predstavljenih 5 prioritetnih področij, 10 operativnih ciljev ter 15 prioritetnih ukrepov. Da bo mogoče realizirati zastavljene kvantitativne in kvalitativne cilje, mora določena občina na letni ravni izpeljati vsaj eno ali več razvojnih dejavnosti, v kolikor v turistični dejavnosti prepozna razvojno priložnost. Med kvantitativne cilje spadajo cilji, ki so usmerjeni v povečanje obsega turističnega prometa (povečanje števila nočitev, podaljšati povprečno dobo bivanja, povečati število enodnevnih obiskovalcev, povečati potrošnjo na gosta, povečati zasedenost nastanitvenih objektov in povečati število ležišč), med kvalitativne cilje pa spadajo cilji, ki so tako razvojni kot trženjski. Med prvimi velja izpostaviti nudenje ugodnega podpornega okolja za razvoj turističnih projektov za povečanje konkurenčnosti ponudbe, med drugimi pa jasno geografsko in produktno umestiti Škofjeloško območje na turistični zemljevid Slovenije.
5.2. Intervju na Zavodu za turizem in kulturo Poljanska dolina
O delovanju in vlogi Zavoda za turizem in kulturo Poljanska dolina smo se pogovarjali z vršilcem dolžnosti direktorja zavoda Tomažem Trobišem, z Jero Miklavčič, pomočnico direktorja, ki skrbi za nemoteno delovanje zavoda in s Kristino Bogataj, ki skrbi za Zeleno shemo, spletna omrežja in komunikacijo z mediji.
33
Zavod je bil ustanovljen 22. junija 2017 z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za turizem in kulturo Poljanska dolina. Namen in poslanstvo zavoda je povezovanje vseh deležnikov v občini, skrb za prepoznavnost Poljanske doline, izkoriščanje naravnih danosti in etnoloških ter kulturnih posebnosti območja, promocija in spodbujanje razvoja turizma in kulture ter usklajevanje in povezovanje turističnih ponudnikov v občini. Slednja daje velik poudarek na turistično dejavnost, saj je gospodarstvo v občini Gorenja vas - Poljane zastopano v manjšem obsegu, turizem pa ponuja določeno alternativno možnost razvoja območja.
Turizem se je v občini Gorenja vas - Poljane začel intenzivneje in bolj sistematično razvijati pred približno desetimi leti. Leta 2009 je občina odkupila Tavčarjev dvorec na Visokem, leta 2010 je pristopila v družbo STC Stari vrh d.o.o. kot solastnica, leta 2014 je sodelovala pri pripravi Strategije turizma za Škofjeloško območje 2020+ in leta 2016 je sodelovala pri strateškem načrtu promocije, trženja, komuniciranja in organiziranosti turizma v Poljanski dolini. Zaradi vseh dejavnosti in rasti turistične dejavnosti je bil ustanovljen zavod.
Ena izmed glavnih nalog zavoda je povezovanje vseh turističnih akterjev v občini, saj menijo, da je za uspešen nadaljnji razvoj turistične dejavnosti potreben integralni pristop. Hkrati pa si želijo »butičnega turizma«, s tem pa bi ohranili lepote Poljanske doline tudi za prihodnje generacije. Kot odraz dobrega dela v teh desetih letih je občina s strani Slovenske turistične organizacije prejela zlati znak Slovenia Green Destination. Še bolj odmevna pa je pridobitev certifikata Zeleni ključ, katerega je leta 2021 prejela kmetija doživetij Tešnak. Zeleni ključ predstavlja odličnost na področju zelenega turizma, okoljevarstva in trajnostnega delovanja.
Sogovorniki so omenili, da bo občina Gorenja vas - Poljane v prihodnje imela svojo strategijo, ki bo nastala na podlagi strategije destinacije vseh štirih občin Škofjeloškega območja. Glavni cilj strategije bo izpostaviti specifične lastnosti občine, katere želijo izpostaviti, preko različnih kazalnikov pa bodo ovrednotili zastavljene cilje ali so ti doseženi ali ne. Omenjena strategija se bo prilagajala turističnemu toku in nepredvidljivim situacijam, kakor je trenutna epidemija. Ponovno so poudarili butični turizem in okoljsko ozaveščenost.
V razvoju turizma vidijo še veliko priložnosti, tudi zaradi poznejšega razvoja dejavnosti, tako bodo lahko določene odločitve bolj temeljito pretehtali.
Trženje in promocija turizma v občini Gorenja vas - Poljane poteka na različne načine. Zavod za turizem in kulturo Poljanska dolina se skuša povezovati z ostalimi zavodi preko različnih sejmov. Leta 2015 je bil izdan katalog Poljanska dolina – dežela pod Blegošem. Leta 2020 so predstavili kraj Javorje za nagrado »Moja dežela - lepa in gostoljubna«, v televizijski oddaji
»Na lepše« predstavljajo določene kraje, pošiljajo tudi ponudbe za šolske otroke in upokojence. V letu 2021 je prišlo do dogovora med vsemi deležniki, da bodo predstavljeni širši javnosti, kar predstavlja velik korak na področju promocije. Povezovanje vseh deležnikov in predstavljanje širši javnosti je vključeno tudi v poslanstvo zavoda. Kot večkrat omenjeno je večji poudarek na ponudbi integralnih produktov, saj želijo turistom ponuditi čim več, tudi tiste produkte, ki niso med bolj priljubljenimi. Danes glavni del promocije predstavljajo spletna stran (https://www.poljanskadolina.com/sl/) ter Facebook in Instagram profil. Preko slednjih poskušajo turiste privabiti s čim bolj privlačnimi fotografijami turističnih atrakcij. Poleg skupne promocije velja omeniti tudi samostojno oglaševanje posameznih turističnih ponudnikov.
34
Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.34: Naslovnica spletne strani
Vir: Poljanska dolina, 2021.
Na področju sodelovanja med zavodom oz. občino in na drugi strani turističnimi ponudniki bi si želeli bolj aktivno sodelovanje s strani nekaterih ponudnikov. Pogrešajo predvsem vključevanje v številne aktivnosti, ki jih organizirajo, s tem pa bi bili doseženi različni pozitivni učinki, hkrati pa si želijo povratnih informacij od obiskovalcev. Slednjim želijo ponuditi vse, kar je mogoče, ne zgolj tistih destinacij oz. artiklov, ki so bolj priljubljeni, s tem pa lahko pridobijo tudi vse starostne razrede turistov. V prihodnje pričakujejo stagnacijo dejavnosti, vsaj dokler se epidemija ne umiri, in pa vsekakor več domačih gostov kakor tujih.
Menijo, da je epidemija možnost za vse tiste, ki so potrebni sprememb in pred tem niso imeli časa, da bi določene stvari v ponudbi spremenili.
V prihodnje zavod čaka veliko dela na številnih projektih, ki bodo usmerjeni v razvoj turizma
V prihodnje zavod čaka veliko dela na številnih projektih, ki bodo usmerjeni v razvoj turizma