Javna služba v poljedelstvu

Financer: MKGP; nosilec: dr. Peter Dolničar; izvajalec: OPVGŽ Javna služba na področju poljedelstva na KIS zajema:

• žlahtnjenje poljščin;

• introdukcijo poljščin in ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo;

• tehnologije pridelave poljščin;

• strokovno-tehnično koordinacijo v poljedelstvu.

Na podlagi izhodišč MKGP za pripravo letnega programa dela in finančnega načrta javne službe na področju poljedelstva, št. 014-112/2020/1, z dne 11. 12. 2020, so za izvajanje programa dela predvidena sredstva v višini 401.522,00 EUR. Ta se delijo na KIS kot nosilca naloge in podizvajalce po naslednjem razdelilniku:

Kmetijski inštitut Slovenije 383.624,60 EUR

Biotehniška šola Rakičan 8.454,53 EUR

Grm Novo mesto 2.659,81 EUR

UM, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede 3.385,07 EUR

KGZS Nova Gorica 3.397,99 EUR

7.3.3.1 Žlahtnjenje poljščin

Slovenija je v preteklosti tradicionalno veljala za deželo z dobro razvitim semenarstvom, ki pa se je v zadnjih desetletjih pri marsikateri vrsti kmetijskih rastlin močno skrčilo. Eden glavnih pogojev za razvoj slovenskega semenarstva je razvoj lastnih sort kmetijskih rastlin. V ta okvir sodi tudi uporaba lokalnih rastlinskih genskih virov pri žlahtnjenju novih sort kmetijskih rastlin. V Sloveniji imamo v ta namen na voljo obsežno zbirko RGV z največjo variabilnostjo pri zelenjadnicah (stročnice, križnice, solata) in krmnih rastlinah (drobno in debelozrnate metuljnice, trave). Dolgoročni cilji in naloge žlahtnjenja poljščin so opredeljene v sedemletnem programu javne službe na področju poljedelstva.

7.3.3.1.1 Žlahtnjenje poljščin - krompir

Žlahtnjenje krompirja je dolgotrajno delo, saj postopek od križanja do potrditve nove sorte traja od 10 do 15 let. Postopek žlahtnjenja obsega več vzporednih metod selekcije, ki so odvisne od namena in ciljev vzgoje novih sort: odbiro starševskih rastlin, odbiro klonov na polju, odbiro klonov odpornih na viruse, odpornih proti krompirjevi plesni ter odpornosti proti rumeni in beli krompirjevi cistotvorni ogorčici. Vključuje metode karakterizacije sort, določanje jedilne kakovosti in glikoalkaloidov v gomoljih ter metode za pospešitev in skrajšanje postopka pridelovanja osnovnega semena in vitro. V postopkih odbire se vse bolj uporabljajo tudi molekularne metode določanja odpornosti z genskimi markerji. V letu 2021 bo v postopku vpisa predvidoma več perspektivnih križancev: KIS 09-184/233-1 iz leta 2019 in novi križanci iz let križanj 2011 do 2013. Križanec KIS 07-136/164-11 iz leta 2018 bo končal VPU preskušanje, potekalo pa bo drugo leto preskušanja RIN. Križanec KIS 07-194/94-1 bo v letu 2021 končal preskuse RIN, ki potekajo preko CPVO. Če bodo vsi rezultati ustrezni, bo ta križanec potrjen kot nova sorta. Predlagano ime zanj je KIS Blegoš.

7.3.3.1.2 Žlahtnjenje poljščin - krmne rastline

Dolgoročno je program žlahtnjenja krmnih rastlin usmerjen v nove sorte, ki bodo imele visok in kakovosten pridelek, dobre pridelovalne lastnosti in bodo prilagojene na spreminjajoče se klimatske razmere, s ciljem zagotavljanja kakovostne voluminozne krme slovenski govedoreji ob nizkih stroških pridelave, poleg tega pa z novimi sortami želimo povečati obseg slovenskega semenarstva.

Žlahtniteljsko delo bo usmerjeno v razvoj novih sort črne detelje in travniške bilnice.

7.3.3.1.3 Žlahtnjenje poljščin – ajda

Namen dela je vzgojiti nove rodne in kakovostne sorte ajde prilagojene našim pridelovalnim razmeram.

Za vzgojo novih sort ajde bomo kot izhodiščni material uporabili izbrane sorte in populacije ajde, ki so se ohranile v genskih bankah na KIS in BF ter novejše tuje sorte. Žlahtniteljsko delo bo usmerjeno tudi k razvoju nižjih (kompaktnejših) sort navadne ajde, ki bodo v primerjavi z obstoječo dednino navadne ajde izražale izboljšan žetveni indeks. Znižanje končne višine rasti se je v preteklosti že izkazal kot uspešen pristop pri izboljšanju produktivnosti gospodarsko najpomembnejših kmetijskih rastlin kot je navadna pšenica.

7.3.3.2 Introdukcija poljščin in ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo

Spremenjene podnebne in pridelovalne razmere, spremenjena struktura rastlinske pridelave, zahteve za zmanjšanje vpliva rastlinske pridelave na okolje, varovanje okolja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti zahtevajo stalno prilagajanje vrstne sestave in izbiro primernih sort, ki izkazujejo visoko vrednost za pridelavo in uporabo, dober pridelek ustrezne kakovosti in odpornost proti boleznim ter škodljivcem. Pri nekaterih vrstah je pomembno tudi preizkušanje vrednosti sort za predelavo, npr.

pekovskih lastnosti pri pšenici, da bi omogočili pridelavo ustrezne količine kakovostne krušne pšenice.

Tudi za slovenske lokalne sorte, ki se jih premalo uporablja ali se jih je nekoč opustilo in za katere poteka postopek ponovnega vpisa sorte na Slovensko sortno listo, ni zadostnih podatkov o njihovi vrednosti za pridelavo in uporabo. Zato bomo v prihodnje letne programe dela na področju preizkušanja sort umeščali tudi lokalne sorte, za katere je na slovenskem trgu in pri pridelovalcih vse več zanimanja.

Cilji programa introdukcije poljščin:

• zagotavljati neodvisne strokovne informacije o sortah, ki izkazujejo dobro prilagojenost slovenskim rastnim razmeram, dober pridelek ustrezne kakovosti in odpornost proti boleznim ter škodljivcem pri tistih vrstah oziroma skupinah poljščin, za katere obstaja povpraševanje na

trgu in je zato njihova pridelava predvidoma ekonomsko učinkovita in bo pripomogla k povečanju obsega pridelave poljščin v Sloveniji;

• uvajati nove sorte poljščin v pridelavo kmetijskih rastlin v Sloveniji s preizkušanjem njihove vrednosti za pridelavo na različnih pedoklimatskih območjih;

• uvajati opuščene in/ali manj znane oz. manj razširjene lokalne vrste in sorte poljščin;

• preizkušati pekovske lastnosti pšenice;

• izdati publikacijo z večletnimi rezultati introdukcije novih sort poljščin.

7.3.3.3 Tehnologije pridelave poljščin

Pridelovalcem je treba ponuditi tehnologije, ki bodo omogočale prilagajanje na podnebne spremembe, največji izkoristek genetskega potenciala sort v naših rastnih razmerah ter izboljšale ekonomsko učinkovitost pridelave, obenem pa zagotavljale trajnostno rabo naravnih virov in sledile okoljskim ciljem v kmetijstvu.

Cilji preizkušanja tehnologij pridelave poljščin:

• s preizkušanjem različnih tehnologij pridelave poljščin, iskanjem najprimernejših tehnologij pridelave manj znanih in manj razširjenih vrst ter sort poljščin in iskanjem novih tehnoloških rešitev poiskati optimalne rešitve pri pridelavi poljščin za doseganje višje produktivnosti na kmetijah;

• učinkovit prenos znanja do uporabnikov.

V skladu z dolgoročnimi cilji in zadanimi nalogami bo naloga v letu 2021 obsegala:

• preučevanje vpliva gnojenja z žveplom na pridelek sejanega travinja;

• preučevanje vpliva sprotnega gnojenja trajnega travinja s fosforjem in kalijem;

• preučevanje rokov žetve sort pšenice v povezavi s kakovostjo in pojavi glivičnih bolezni in sekundarnih metabolitov;

• vpliv poznega spravila koruze ter neustrezne manipulacije po žetvi na prisotnost mikotoksinov;

• preučevanje dolgoročnih vplivov pridelovalnih sistemov na mineralizacijo in vsebnosti organske snovi v tleh v različnih pedoklimatskih pogojih;

• preučitev kombinacij različnih mešanic za zeleno gnojenje;

• preizkušanje možnosti nekemičnega varstva oljnih buč pred pleveli z dosevki;

• preizkušanje možnosti združene pridelave koruze za zrnje in visokega fižola;

• optimiziranje uničenja krompirjevke pri jedilnem in semenskem krompirju;

• preučevanje uporabe sredstev za preprečevanje kalitve med rastjo na izboljšanje kakovosti in povečanje tržnega pridelka jedilnega krompirja.

7.3.3.4 Strokovno-tehnična koordinacija v poljedelstvu

Za poenotenje delovanja javne službe in ustrezen prenos znanja med sodelujočimi institucijami je potrebno okrepiti sistem tehnično-strokovne koordinacije. Naloge strokovno-tehnične koordinacije izvaja strokovni vodja javne službe.

Cilji strokovno-tehnične koordinacije:

• vzpostavljeno strokovno-tehnično vodenje in koordinacija javne službe;

• boljši prenos znanja do javne službe kmetijskega svetovanja in pridelovalcev;

• vzpostavljeno sodelovanje z ostalimi javnimi službami na področju kmetijstva ter z nevladnimi organizacijami.

V letu 2021 bo naloga strokovno-tehnične koordinacije v poljedelstvu obsegala:

• izvajanje koordinacije;

• strokovno-tehnično vodenje JS;

• spremljanje in analizo stanja ter strokovno podporo naročniku na področju dela JS;

• sodelovanje z ostalimi deležniki na področju dela JS;

• sodelovanje in organizacijo strokovnih srečanj s področja dela JS (v januarju 2021 soorganizacija simpozija Novi izzivi v poljedelstvu);

• dokončna postavitev spletne strani JS v poljedelstvu;

• prenos znanja do neposrednih uporabnikov.