Javnofinanèni odhodki

Nekoliko hitreje od gospodarske rasti bodo v letu 2004 rasli prihodki od davka na dobièek pravnih oseb, po uveljavitvi sprememb zakona za leto 2004 in novega zakona o davku na dohodek pravnih oseb v letu 2005 pa se bo rast prihodkov iz tega davka, predvsem zaradi bistveno manjših olajšav ob sicer nespremenjeni davèni stopnji, še poveèala. Napovedano je, da se bo efektivna davèna stopnja po uveljavitvi novele zakona poveèala od sedanjih slabih 13% na približno 19%.

Glede na davèno kapaciteto, ki jo omogoèa sistem obveznih dajatev v napovedanem makroekonomskem okolju, bo treba tudi v letih 2004 in 2005, ob cilju o približevanju èim bliže javnofinanènemu ravnovesju in ob potrebi zmanjšanja obremenitev zaradi ohranjanja konkurenènosti slovenskega gospodarstva, poleg ukrepov usmerjenih v dosledno obraèunavanje, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov, okrepiti tudi druge, predvsem nedavène prihodke, iz drugih kapitalskih in koncesijskih prihodkov ter iz domaèih in tujih donacij.

Odhodki spremenjenega državnega proraèuna so glede prvotni predlog za leto 2004 skupaj višji za 5.7% oziroma brez upoštevanja sredstev za proraèun Evropske unije za 2.8%. Odhodki spremenjenega državnega proraèuna za leto 2004 znašajo 1,647.6 mrd SIT, kar je skupaj s sredstvi za proraèun Evropske unije nominalno za 12.8%

veè, brez upoštevanja teh sredstev pa za 9.7% veè, kot so znašali realizirani odhodki proraèuna za leto 2003. Po predlaganih spremembah so se glede na odhodke po prvotnem državnem proraèunu za leto 2004 poveèala sredstva za domaèe obresti, subvencije, transferje v pokojninsko in invalidsko blagajno ter sredstva za investicije in investicijske transferje, zmanjšala pa sredstva za izdatke za blago in storitve, za rezerve ter za transferje gospodinjstvom in obèinam.

V letu 2004 bodo na odhodke državnega proraèuna po vstopu v EU vplivala tudi prejeta sredstva iz evropskega proraèuna, ki bodo podpirala doloèene programe in s svojo razvojno naravnanostjo pozitivno vplivala tudi na razvojno komponento državnega proraèuna.

Odhodki državnega proraèuna za leto 2005 bodo dosegli 26.4% napovedanega BDP ali za 0.4 odstotne toèke manj kot v letu prej. Po sprejetih spremembah proraèuna za leto 2005 bodo znašali odhodki 1,731 mrd SIT ali za skoraj 20 mrd SIT manj, kot so znašali odhodki prvotnega državnega proraèuna. Odhodki državnega proraèuna za leto 2005 bodo nominalno za 5.1% višji kot v letu 2004, oziroma brez upoštevanja sredstev za evropski proraèun višji za 3.3%. Glede na prvotni proraèun za leto 2005 :

4 3 a l e b a

T Strukturaindeležodhodkovdržavnegaproračunapoekonomski

% v , u d o v z i o r p m e č a m o d o t u r b v ij i c a k i f i s a l k

% v a r u t k u r t

S DeležvBDP,v%

2 0 0

2 2003 2004 2005 2002 2003 2004 2005 I

K D O H D O J A P U K S

A N U Č A R O R P A G E N V A Ž R

D 100.0 100.0 100.0 100.0 24.7 25.5 26.8 26.4 i

k d o h d o i č o k e

T 31.1 31.1 28.2 27.8 7.7 7.9 7.6 7.3

: m e t V

i g u r d ,i k v e p s ir p , e č a l P

h i n a g r o . ž r d v .l s o p a z i k t a d z

i 13.5 13.6 12.7 12.4 3.4 3.5 3.4 3.3

v e v ti r o t s n i o g a l b a z i k t a d z I

h i n a g r o h i n v a ž r

d 10.7 10.1 9.4 9.5 2.6 2.6 2.5 2.5

it s e r b o h ij u t n i h i č a m o d a li č a l

P 6.3 6.1 5.5 5.2 1.6 1.5 1.5 1.3

i r e f s n a r t i č o k e

T 60.6 59.8 58.2 57.8 15.0 15.2 15.6 15.2 :

m e t V

e ji c n e v b u

S 4.3 4.4 4.6 4.8 1.1 1.1 1.2 1.3

n i m o k i n z e m a s o p ir e f s n a r T

m o v t s j n i d o p s o

g 13.6 13.8 12.9 12.5 3.4 3.5 3.5 3.3

e d o v a z e n v a j v ir e f s n a r

T 21.8 21.4 19.9 19.5 5.4 5.5 5.3 5.2

Z I P v ir e f s n a r

T 17.2 16.3 15.5 15.5 4.3 4.2 4.2 4.1

n i i k d o h d o i k s ji c i t s e v n I

i r e f s n a r

t 8.3 9.2 11.0 10.1 2.0 2.3 2.9 2.8

U E n u č a r o r p v v e t s d e r s a li č a l

P 2.7 4.4 0.7 1.2

r i

V:Ministrstvozaifnance,preračuniUMAR,BDPporeviziij(SURS,Staitsitčnaobjavaš.t54,23.apir,l2004).

bodo najbolj okrnjena sredstva za transferje, in sicer tako posameznikom in gospodinjstvom kot tudi v pokojninsko blagajno, druge javne sklade in agencije ter v javne zavode. Nižji od prvotnega predloga bodo tudi odhodki za plaèe in druge izdatke zaposlenim v državnih organih in javnih zavodih, kot tudi sredstva za izdatke za blago in storitve.

6.2.2. Obèinski proraèuni

V primerjavi z BDP se bodo v letih 2004 in 2005 odhodki obèinskih proraèunov zadržali na nivoju približno 5%. Odhodki obèinskih proraèunov so se po predhodnih podatkih v letu 2003 realno poveèali za le 0.6%. Njihov delež v BDP je dosegel 5.1%, kar je za 0.1 strukturne toèke manj kot v letu 2002. V letu 2003 so po predhodnih podatkih hitreje kot celotni odhodki obèinskih proraèunov narašèali izdatki za plaèe in prispevke, plaèila domaèih obresti, subvencije in transferji posameznikom in gospodinjstvom ter investicijski transferji. Realno pa so se zmanjšali izdatki za blago in storitve, investicijski odhodki in drugi transferji. Za leti 2004 in 2005 je še predvidena upoèasnjena rast odhodkov obèinskih proraèunov, ki bo v obeh letih nižja od rasti BDP.

6.2.3. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

V letu 2000 je bila uveljavljena pokojninska reforma. S postopno zaostritvijo pogojev upokojevanja s podaljševanjem starosti in s postopnim zmanjšanjem odmerne stopnje so se zmanjšali pritiski na odhodke pokojninskega in invalidskega sistema. Z zakonom je bila uvedena tudi možnost prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.

Za realizacijo pravic iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (brez plaèila prispevkov za zdravstveno zavarovanje upokojencev) je bilo v letu 2003 porabljenih realno za 0.9% veè sredstev kot v letu 2002 oziroma 12.6% BDP (za 0.1 strukturne toèke manj kot leto prej). Zmanjševanje odhodkov se bo nadaljevalo tudi v letih 2004 in 2005, ko bo z nadaljnjim zmanjšanjem odmerne stopnje in zmerno rastjo število upravièencev (1.1% v 2004 in 1.3% v 2005) po oceni za ta namen v letu 2004 potrebnih približno 12.5% BDP, v letu 2005 pa približno 12.4% BDP.

6.2.4. Obvezno zdravstveno zavarovanje

V letu 2003 so bili odhodki v obveznem zdravstvenem zavarovanju realno za 2.7%

višji kot v preteklem letu, dosegli so 6.6% BDP. Zakonsko doloèene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se v letu 2003 sicer niso bistveno spremenile, sprejete pa so bile številne aktivnosti za obvladovanje izdatkov za zdravila in za racionalizacijo izvajanja zdravstvenih programov. Kljub temu so se izdatki za zdravstvene storitve poveèali realno za 2.3%, in sicer najbolj v bolnišniènem zdravljenju (realno za 2.6%). Sredstva za zdravila so se poveèala realno kar za 7.1% in sredstva za tehniène pripomoèke za 4.4%. Znatno so se v letu 2003 poveèala sredstva za napotitve na zdravljenje v tujino in za obresti.

Predvideno je, da bodo v letih 2004 in 2005 sredstva v obveznem zdravstvenem zavarovanju narašèala nekoliko hitreje od rasti BDP; njihov delež se bo gibal na

ravni približno 7% BDP. Nadaljevale se bodo aktivnosti za racionalizacijo odhodkov v obveznem zdravstvenem zavarovanju v okviru oblikovanja družbenega konsenza o možnih/omejenih sredstvih, ki bodo namenjeni za obvezno zdravstveno zavarovanje v naslednjih letih. Rešiti bo treba vprašanja praviènosti in solidarnosti v obveznem zdravstvenem sistemu kot tudi vprašanja glede razdelitve javnega in zasebnega.

Po konsolidaciji javnofinanènih odhodkov so se v letu 2003 celotni javnofinanèni odhodki izkazani v globalni bilanci realno poveèali za 3.8%; znašali so 42.9% BDP, kar je za 0.8 strukturne toèke veè kot leta 2002. Po sprejetih spremembah državnega proraèuna in po finanènih naèrtih pokojninske in zdravstvene blagajne ter po napovedih proraèunske porabe obèin bodo v letu 2004 konsolidirani javnofinanèni odhodki realno višji za 5.4% in bodo po napovedi dosegli 43.6-odstotni delež v BDP, kar je za 0.7 strukturne toèke veè kot leto poprej. Poèasneje od rasti BDP bodo po projekcijah rasli celotni (konsolidirani) javnofinanèni odhodki v letu 2005, ko bodo po napovedi dosegli 42.4% BDP.