Javnofinanèni prihodki

14.8 15.4 15.2

29.5 30.8 34.5 32.1 32.6

41.7 37.3 35.5 36.8 35.6

1.3 2.8 2.7 3.7 4.6

15.1 16.0

1.6 1.5

4.8 2.9 8.0

10.4 10.6 8.3 9.6

4.4

0 20 40 60 80 100

1995 1997 1999 2001 2003

V %

drugi prihodki

prispev ki za socialno v arnost carine in uv ozne dajatv e prometni dav ki, DDV, trošarine dohodnina

dav ek od dobièka prav nih oseb

poveèali prihodki iz davka na izplaèane plaèe (9.4%), enako prihodki od davka iz plaè (ki so v letu 2003 pomenili že skoraj 94% dohodninskih prihodkov) in nekoliko poèasneje prispevki za socialno varnost (2.6%). V letu 2003 so prispevki in davki, ki se obraèunavajo na osnovi plaè, prispevali v državni proraèun in v pokojninsko ter zdravstveno blagajno približno 22.1% BDP, kar je za 0.3 strukturne toèke veè kot leto prej.

Zaradi progresivne lestvice se je povpreèna obremenitev z davkom na izplaèane plaèe v letu 2003 poveèala od 4.4% v letu 2002 na 4.7% od celotne mase bruto plaè.

V letu 2003 so bili celotni prihodki od dohodnine glede na leto 2002 realno višji za 4.3%. V tem so bili prihodki od davka iz plaè realno za 3.3% višji kot leto poprej, okrepila pa se je tudi rast prihodkov iz drugih podvrst dohodnine (predvsem od davka od dobièka od prodaje kapitala), ki so bili leta 2003 realno za 4.1% višji kot leta 2002. Poraèuni dohodnine so bili v letu 2003 negativni in realno za približno 9% nižji kot leta 2002.

Zaradi uèinkov sprememb Slovenskih raèunovodskih standardov in višjih kapitalskih dobièkov, ki so poveèali davèno osnovo in poraèune za leto 2002, ter zaradi sprememb zakona o davku od dobièka pravnih oseb, so bili prihodki davka od dobièka pravnih oseb v letu 2003 realno višji za 34.9%, njihov delež v BDP se je poveèal od 1.4% v letu 2002 na 1.9% v letu 2003.

Prihodki od carin in uvoznih dajatev so v letu 2003 dosegli, po daljšem obdobju upadanja, realno 4.6-odstotno rast; dosegli so 0.6% BDP, kar je približno toliko kot leto poprej.

Hitrejšo rast kot celota so imeli v letu 2003 tudi prihodki od razliènih taks (upravne, komunalne, ekološke, sodne), zlasti od razliènih komunalnih taks v obèinski pristojnosti in od ekoloških taks.

Graf 14: Struktura javnofinanènih prihodkov, v %

Vir podatkov: APP, UJP, Obrazec B2, metodologija in preraèuni UMAR.

Dejanski javnofinanèni prihodki v letu 2003 so bili višji od predvidenih z rebalansom proraèuna. Višji od predvidenih v rebalansu državnega proraèuna so bili v letu 2003 prihodki od trošarin, kjer medletne spremembe v trošarinskih zneskih na naftne derivate, ki so kompenzirale gibanje cen nafte na svetovnih trgih, niso spremenile povpreène letne obremenitve iz preteklega leta. Tudi pri prihodkih od davka od dobièka pravnih oseb je bila realizacija davka zaradi spremembe raèunovodskih standardov in veèjih dobièkov gospodarskih družb bistveno veèja od predvidene.

Višji od predvidenih so bili tudi prihodki od dohodnine in prihodki od davka na izplaèane plaèe, malenkost tudi prihodki od carin in uvoznih dajatev.

Po konsolidirani globalni bilanci (v skladu z metodologijo Ministrstva za finance) so se javnofinanèni prihodki v letu 2003 realno poveèali za 7.9%; dosegli so 41.5%

BDP, kar je za 0.8 strukturne toèke veè kot v primerljivem letu 2002.

Tudi v letu 2004 se intenzivno nadaljuje usklajevanje davène zakonodaje z evropsko zakonodajo, saj mora biti uskladitev dosežena do vstopa v Evropsko unijo. V letu 2004 sta bila sprejeta zakon o dohodnini in zakon o davku na dohodek pravnih oseb, ki bosta zaèela veljati v letu 2005. Po uveljavitvi obeh zakonov se bo nekoliko spremenila struktura javnofinanènih prihodkov. Med neposrednimi davki se bodo zaradi skromnejših olajšav od dosedanjih ter zaradi na novo doloèenih odhodkov poveèali prihodki od davka na dohodek pravnih oseb, zaradi sprememb v dohodninskem zakonu (poveèane olajšave in spremembe dohodninske lestvice, spremenjene osnove) pa zmanjšali prihodki od dohodnine. V prihodnje se bodo reformirali tudi davki na premoženje. V letu 2004 in 2005 se bodo zaradi uskladitve z evropskimi direktivami še poveèale trošarinske dajatve na tobak in tobaène izdelke.

V drugi polovici leta 2004 se bo pri davku na izplaèane plaèe dvignila spodnja meja obdavèitve plaè (gl. str. 100), s èimer bo dosežena razbremenitev stroškov dela, skladno z doloèili sprejetega Socialnega sporazuma.

Tudi v letih 2004 in 2005 se bo glede na predvideno makroekonomsko okolje in ob predvidenih spremembah davènega sistema in instrumentarija delež obveznih dajatev gibal na nivoju približno 40% BDP. Nadaljevala naj bi se celo tendenca rahlega zmanjševanja; od ocenjenih 40.0% BDP v letu 2004 na približno 39.5% v letu 2005.

V tem okviru se bodo prispevki za socialno varnost ob nespremenjenih stopnjah prispevkov poveèevali skladno z rastjo mase bruto plaè, ki pa bo zaradi zaostajanja rasti bruto plaè na zaposlenega za rastjo produktivnosti in ob zelo skromni rasti šte-vila prejemnikov plaè zaostajala za rastjo BDP. Njihov delež v BDP se bo od 14.5%

v letu 2003 znižal na 14.3% v letu 2004 in na 14.1% v letu 2005. V letu 2004 se bo-do prihodki od bo-dohodnine zaradi progresivne lestvice poveèevali še nekoliko hitreje od rasti mase bruto plaè, v letu 2005 pa se bodo zaradi uveljavitve novega zakona o dohodnini zmanjšali, in sicer po napovedi od 6.2% BDP v letu 2003 na približno 5.6% v letu 2005. Predvidene spremembe v spodnji meji obdavèitve plaè pri davku na izplaèane plaèe bodo v letih 2004 in 2005 zmanjšale prihodke iz tega naslova.

Prihodki od davka na dodano vrednost in od trošarin se bodo poveèevali približno skladno z napovedano rastjo BDP in bodo zadržali nivo deleža iz leta 2003 tudi v letih 2004 in 2005 (približno 12.5%). Prihodki od carin se bodo po vstopu v Evropsko unijo znižali, saj se bodo nanašali le še na uvoz izven podroèja Evropske unije, v letu 2004 bodo dosegli po napovedi le še 0.3% BDP.

Nekoliko hitreje od gospodarske rasti bodo v letu 2004 rasli prihodki od davka na dobièek pravnih oseb, po uveljavitvi sprememb zakona za leto 2004 in novega zakona o davku na dohodek pravnih oseb v letu 2005 pa se bo rast prihodkov iz tega davka, predvsem zaradi bistveno manjših olajšav ob sicer nespremenjeni davèni stopnji, še poveèala. Napovedano je, da se bo efektivna davèna stopnja po uveljavitvi novele zakona poveèala od sedanjih slabih 13% na približno 19%.

Glede na davèno kapaciteto, ki jo omogoèa sistem obveznih dajatev v napovedanem makroekonomskem okolju, bo treba tudi v letih 2004 in 2005, ob cilju o približevanju èim bliže javnofinanènemu ravnovesju in ob potrebi zmanjšanja obremenitev zaradi ohranjanja konkurenènosti slovenskega gospodarstva, poleg ukrepov usmerjenih v dosledno obraèunavanje, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov, okrepiti tudi druge, predvsem nedavène prihodke, iz drugih kapitalskih in koncesijskih prihodkov ter iz domaèih in tujih donacij.