• Rezultati Niso Bili Najdeni

Metodologija raziskave

Metodologija raziskave

48

Slika 3.5: Diagram poteka 3

Metodologija raziskave

Podlaga za izvedbo prikazanih diagramov poteka so bili različni tipi proizvodnje. Diagram poteka 1 namreč prikazuje predvsem ročno proizvodnjo, kjer delavci upravljajo stroje in tudi obdelujejo polizdelke. Drugi flowchart prikazuje izdelovanje kabelskih snopov v hibridni tehniki, kjer delavci upravljajo stroje in tudi obdelajo nekaj polizdelkov, vendar v manjši meri kot v ročnem načinu. Zadnji tretji diagram poteka pa predstavlja polno avtomatizirano proizvodnjo, kjer delavci samo upravljajo s stroji in praktično ne izvajajo nobenih drugih aktivnosti. V nadaljevanju smo zaključke z diagramov poteka preverili tudi z VSM analizo in izvedli še kalkulacije stroškov po metodi ABC.

3.3 Uporaba analize toka vrednosti izdelka

S strani podjetja so ob definiranju problema izrazili željo, da se pri reševanju problema oblikovanja proizvodnega sistema uporabi metodo analize toka vrednosti. Z njeno uporabo imajo dobre izkušnje in se nanjo lahko zanesejo. Zato smo se tudi v sklopu magistrske naloge posvetili tej metodi in jo uporabili za reševanje danega problema.

Glavni cilj uporabe analize VSM je bil prikaz proizvodnega sistema z enostavnim izračunom pretočnih časov izdelka in pregled sistema za uvedbo izboljšav in odpravo nepotrebnih zapravljanj. Na zadanih ciljih metoda VSM tudi temelji, zato je bila za uporabo zelo primerna.

3.3.1 Trenutno stanje proizvodnega sistema

Na podlagi diagramov poteka smo za vsak način izvedbe proizvodnje, naredili svojo analizo toka vrednosti izdelka. S popisom trenutnega stanja, smo izračunali povprečne pretočne čase delovnih operacij in vmesnih zalog polizdelkov. Izbrana metodologija zahteva realne čase delovanja operacij, zato smo na strojih izmerili obdelovalne čase in čase priprave stroja za opravljanje določene aktivnosti na njem. Za izvedbo analize VSM smo poleg podatkov o obdelovalnem času in času priprave potrebovali še podatek o velikosti varnostne zaloge in razpoložljivosti stroja ter izmetu na posameznem stroju. Za vsako operacijo smo zapisali v podatkovno okno pripadajoče podatke in vse operacije nato skupaj sestavili v proizvodni sistem. Proizvodni sistem v analizi VSM je vseboval tudi dobavitelja in kupca ter transportno povezavo med njimi. Ta je potekala s transportnim sredstvom tovornjaka. Po končanem zapisu vseh operacij smo narisali še časovno črto, ki je vsebovala pretočne čase operacij in skupni čas toka materiala v proizvodnji na desnem koncu časovne črte. Izvedena VSM analiza nam je izračunala tudi takt kupca po enačbi 2.1 in stopnjo toka proizvodnje po enačbi 2.7 na naslednji strani:

𝑫𝒅𝒏𝒊∙ 𝒕𝒅𝒆𝒍 𝟐𝟓𝟔 𝐃𝐝

𝐥𝐞𝐭𝐨∙ 𝟕𝟗𝟐𝟎𝟎 𝐬

𝐃𝐝 𝐬

Metodologija raziskave

Takt kupca je za vsako postavitev sistema v proizvodnji enak, stopnja toka proizvodnje pa se razlikuje, zato smo jo izračunali za vsak način posebej in tako dobili tudi rezultat za hibridni sistem in polno avtomatski proizvodni sistem. Rezultati hibridnega sistema:

𝑺𝑻𝑷𝟐= 𝒏𝒊=𝟏𝒕𝒐𝒃𝒅𝒊 vrednostmi, ki so navadno velikosti okrog nekaj procentov. To je zaradi zelo dolgega procesa operacije sušenja, ki traja 24 ur in jo tudi vključimo v procese obdelave. Rezultati so si tudi po vrednostih dokaj enaki. To se zgodi zaradi zelo majhnih razlik med celotnim časom obdelav posameznega postavitvenega načina, saj ima operacija sušenja tako močan vpliv, da razlika v pretočnem času ostalih aktivnosti sploh ne pride do izraza. Če si pogledamo samo rezultate obdelav brez sušenja ugotovimo, da je razlika veliko bolj občutna.

∑ 𝒕𝒐𝒃𝒅𝟏𝒊

Obstoječe stanje VSM analiz je prikazano na slikah 3.6, 3.7 in 3.8 in v prilogi A.

Metodologija raziskave

Slika 3.6: VSM analiza JE-stanja ročne postavitve proizvodnje

Slika 3.7: VSM analiza JE-stanja hibridne postavitve proizvodnje

Slika 3.8: VSM analiza JE-stanja polno avtomatizirane postavitve proizvodnje

Po analizi smo rezultate na hitro interpretirali in ugotovili, da bo sistem potreben izboljšav.

Metodologija raziskave

52

3.4 Obračun kalkulacij stroškov metode ABC in TDABC

Obračun stroškov proizvodnega sistema je bil izveden na podlagi enega tipa izdelka kabelskih snopov v treh različnih načinih postavitve proizvodnje. Stroške smo preračunali s pomočjo postopka, ki temelji na obračunu stroškov posameznih sestavin dejavnosti in jih dodeli izdelku poslovnega procesa.

Postopek je sestavljen iz naslednjih korakov:

- razdelitev poslovnega procesa na serije različnih kategorij, - popis in izračun stroškov materiala,

- popis in izračun stroškov varnostnih zalog,

- popis in izračun stroškov najema prostora, klimatizacije in razsvetljave, - popis in izračun stroškov nabave strojev, orodij, vzdrževanja in delovanja, - popis in izračun stroškov dela delavcev.

Za prikaz obračuna stroškov je podjetje zahtevalo, da za predlogo uporabimo diagram na spodnji sliki 3.9:

Slika 3.9: Željen prikaz obračuna stroškov podjetja [27]

Metodologija raziskave

3.4.1 Razdelitev poslovnega procesa na kategorije

Poslovni proces se pri obračunu stroškov za enostavnejše obvladovanje stroškov razdeli na različne kategorije. V preglednici 3.1 so te kategorije serij poslovnega procesa predstavljene.

Vsaka kategorija ima število serij, v kateri se proizvede določeno število izdelkov.

Preglednica 3.1: Kategorizacija serij

Kategorija serije Število serij Velikost serije

Letna serija 1.400.000 1

Mesečna serija 116.667 12

Dvotedenska serija 53.846 26

Tedenska serija 26.923 52

Dnevna serija 3.836 365

Enourna serija 245 5720

4 izdelki 4 350.000

Izdelek 1 1.400.000

3.4.2 Obračun direktnih stroškov

V vsakem proizvodnem sistemu se vse začne pri materialu oziroma surovcih. Iz njih potem izdelujemo naročene izdelke. Material nam v podjetje dostavi dobavitelj in sicer toliko kot ga nabavni oddelek podjetja naroči. Za vsak izdelek se mora najprej predvideti koliko material bomo porabili. Navadno se kupi materiala malenkost več in se ga poskusi porabiti tudi na drugih izdelkih ne samo na tistem, ki se izdeluje v posameznem poslovnem procesu.

Za izračun stroškov materiala nam je podjetje izdalo cene materiala za izdelavo kabelskih snopov. V preglednici 3.2 na naslednji strani so prikazani vsi potrebni materiali s pripadajočimi cenami.

Metodologija raziskave

54

Preglednica 3.2: Cena materiala za en izdelek kabelskega snopa

Ime materiala Cena materiala

[€/kos]

kontakt za uporovno varjenje - 1mm2 0,10 kontakt za uporovno varjenje - 10mm2 0,20

vodnik 1mm2 0,08

vodnik 10mm2 0,50

4 polni konektor 1,20

termokrčljiva cevka 0,10

etiketa 0,01

material za zalivanje 0,005

material za zabrizgavanje konektorja 0,015 granulat za brizganje pokrovčka 0,075

SKUPAJ 2,285

Sedaj na podlagi kategorij serij lahko preračunamo koliko denarnih sredstev bomo porabili za pokritje stroškov materiala.

3.4.3 Obračun stroškov zalog

Zaloge so pomemben del proizvodnje. Odvisno od politike podjetja in ali je podjetje k njej naklonjeno. Namreč v vitki proizvodnji podjetja ne delajo izdelkov na zaloge. Ustvarijo le toliko zaloge izdelkov kot je potrebujejo, če pride do nepredvidene zaustavitve proizvodnje.

V večini podjetij se ustvarijo zaloge ob vsaki operaciji, da se v primeru vzdrževanja stroja lahko poslovni proces še vedno izvaja in ne pride do popolne zaustavitve proizvodnje. Zaradi treh različnih načinov postavitve proizvodnje so bile izračunane tri različne velikosti stroškov zalog. Vse podatke o stroških zalog lahko razberemo v preglednicah 3.3, 3.4 in 3.5.

Metodologija raziskave Preglednica 3.3: Obračun stroškov zalog za ročno postavitev proizvodnega sistema

Operacija Čas [s] Stroški

[€] Stroški zalog 15min [€]

štancanje kontaktov 1mm 0,3 0,01 30,00

štancanje kontaktov 10mm 0,6 0,05 75,00

razrez + abizolacija + kovanje 1mm 1,5 0,04 24,00

razrez + abizolacija + kovanje 10mm 5 0,25 45,00

kompaktiranje + uporovno varjenje 1mm 12 0,05 3,75

kompaktiranje + uporovno varjenje 10mm 25 0,10 3,60 vstavljanje vodnikov v orodje za zabrizgavanje 12 0,04 3,00

zabrizgavanje 60 0,06 0,90

brizganje pokrovčka 30 0,30 9,00

montaža pokrovčka 3 0,10 30,00

zalivanje konektorja 60 0,02 0,30

sušenje zalivke 24 ur 180 0,00 0,00

razrez termokrčljive cevke 2 0,10 45,00

natikanje termokrčljive cevke na kabelski snop 35 0,05 1,25

montaža 4 polnega konektorja 27 1,20 39,60

testiranje kabelskega snopa 20 0,05 2,25

pakiranje 5 0,01 1,80

skladiščenje

SKUPAJ 283,2 2,43 314,45

Preglednica 3.3 prikazuje stroške zalog v proizvodnem sistemu za ročno postavitev proizvodnje.

Preglednica 3.4: Obračun stroškov zalog za hibridno postavitev proizvodnega sistema

Operacija Čas [s] Stroški

[€] Stroški zalog 15min [€]

štancanje kontaktov 1mm 0,3 0,01 30,00

štancanje kontaktov 10mm 0,6 0,05 75,00

razrez + abizolacija + kovanje + kompaktiranje

+ uporovno varjenje 1mm 10 0,09 8,10

razrez + abizolacija + kovanje + kompaktiranje

+ uporovno varjenje 10mm 25 0,35 12,60

vstavljanje vodnikov v orodje za zabrizgavanje 12 0,04 3,00

zabrizgavanje 60 0,06 0,90

brizganje pokrovčka 30 0,30 9,00

Metodologija raziskave

56

Operacija Čas [s] Stroški

[€] Stroški zalog 15min [€]

razrez termokrčljive cevke 2 0,10 45,00

natikanje termokrčljive cevke na kabelski snop 35 0,05 1,25

montaža 4 polnega konektorja 27 1,20 39,60

testiranje kabelskega snopa 20 0,05 2,25

pakiranje 5 0,01 1,80

skladiščenje

SKUPAJ 273,2 2,43 258,80

Preglednica 3.4 prikazuje stroške zalog v proizvodnem sistemu za hibridno postavitev proizvodnje.

Preglednica 3.5: Obračun stroškov zalog za polno avtomatsko postavitev proizvodnega sistema

Operacija Čas [s]

štancanje kontaktov 10mm 0,6 0,05 75,00

razrez + abizolacija 1mm 1 0,03 27,00

razrez + abizolacija 10mm 3,5 0,15 38,55

kovanje kontaktov 1mm 4 0,01 2,25

kovanje kontaktov 10mm 4 0,10 22,50

kompaktiranje + uporovno varjenje 1mm 6 0,05 7,50

kompaktiranje + uporovno varjenje 10mm 15 0,10 6,00

montaža 4 polnega konektorja 27 1,20 39,60

razrez termokrčljive cevke 2 0,10 45,00

natikanje termokrčljive cevke na kabelski snop 35 0,05 1,25 vstavljanje vodnikov v orodje za zabrizgavanje 12 0,04 3,00

zabrizgavanje 60 0,06 0,90

brizganje pokrovčka 30 0,30 9,00

montaža pokrovčka 3 0,10 30,00

zalivanje konektorja 60 0,02 0,30

sušenje zalivke 24 ur 180 0,00 0,00

testiranje kabelskega snopa 20 0,05 2,25

pakiranje 5 0,01 1,80

skladiščenje

SKUPAJ 268,2 2,43 341,90

Preglednica 3.5 prikazuje stroške zalog v proizvodnem sistemu za polno avtomatsko postavitev proizvodnje.

Metodologija raziskave

3.4.4 Obračun stroškov menjave na kos

Stroški menjave na kos predstavljajo del fiksnih in del variabilnih stroškov v proizvodnem sistemu. Med te stroške se štejejo fiksni stroški najema prostora, klimatizacije in razsvetljave ter stroški nabave strojev in vzdrževanja. Med variabilne stroške pa stroški delovanja strojev, stroški orodij in stroški dela delavcev.

Če si pogledamo najprej izračun fiksnih stroškov vidimo, da se vsi stroški vrtijo okoli strojev in njihove postavitve. Vsaka operacija, ki rabi za svojo aktivnost delovni stroj, ki ga je treba nabaviti, za delovanje potrebuje tudi prostor, klimatizacijo in razsvetljavo. Ob nepravilnem delovanju proizvodne linije na posameznem delovnem mestu je treba upoštevati tudi stroške vzdrževanja.

Poleg vseh navedenih fiksnih stroškov se pojavijo tudi variabilni stroški delovanja stroja, kjer stroj potrebuje energijsko napajanje, pomožni proizvodni material in sredstva za varnost pri delu. Ob teh stroških se pojavijo še stroški delavcev. Tu sta dve vrsti stroškov delavcev in sicer stroški delavca nastavljavca in strošek delavca, ki upravlja s strojem.

Obračun vseh stroškov smo naredili vzporedno, zato je prikaz postopka težaven, lahko pa trdimo, da smo sledili navodilom in postopkom predstavljenih v poglavju s teoretičnimi osnovami in pregledom literature. Najbolj kompleksen del je bil izbira pravilnega števila strojev, da je proizvodni sistem potekal brez ozkih grl in nezaželenega čakanja. Rezultate izračuna stroškov menjave na kos so kot vsi ostali prikazani v poglavju rezultati in diskusija v nadaljevanju.

3.5 Izračun lastne cene izdelka

Vsak proizvodni sistem izdeluje oziroma obdeluje polizdelke, ki imajo svojo lastno ceno izdelka. Izračun lastne cene izdelka naredimo navadno s pomočjo enačbe 2.9. Ampak ker so stroški izdelave v obravnavanem poslovnem procesu malenkost zapleteni za prikaz in izračun, je bilo za izračun uporabljeno programsko okolje Excel. Z njegovo pomočjo smo izvedli vse preračune operacij in stroške prilagodili glede na velikost serije.

Velikost serije s katero se bodo izdelovali kabelski snopi, je zelo pomembna, saj od nje zavisijo predvsem variabilni stroški izdelave. Te stroški se z velikostjo serije zmanjšujejo z eksponentno funkcijo in tako zelo močno vplivajo na lastno ceno izdelka. V teoriji bi bilo najbolje imeti čim večjo serijo, saj to pomeni, da je treba stroje za delo nastaviti samo enkrat in so tako stroški nastavljanja zelo majhni, zraven se zmanjšajo pa tudi vsi ostali stroški, če se strojev namerno ne ustavlja. Vseeno je opisan primer prevelik približek idealnemu sistemu in najnižjim stroškom izdelave, saj si lahko le redka podjetja privoščijo neprestano delovanje proizvodnje. Obravnavana proizvodnja kabelskih snopov bi potekala v najboljšem primeru v tedenskih serijah, saj se vsak začetek tedna nastavijo stroji in potem delujejo pet

Metodologija raziskave

58

4 Rezultati in diskusija

V poglavju rezultatov magistrske naloge predstavljamo dosežene rezultate opisanih metod v sklopu problema oblikovanja proizvodnega sistema za izdelavo kabelskih snopov.

4.1 Predlogi za izboljšavo proizvodnega sistema

S prvo VSM analizo smo izračunali pretočne čase posameznih operacij in jih združili v časovno črto in ugotovili katera postavitev strojev oziroma kakšna vrsta proizvodnje ima najkrajši čas obdelave izdelka.

Začeli smo z majhnimi izboljšavami že pri ustvarjanju diagramov poteka. Pri ugotavljanju optimalne postavitve strojev v proizvodnji smo sistem z vsakim korakom malenkost izboljšali, saj smo prilagajali operacije tako, da so bili pretočni časi med operacijami vedno krajši in tako nepotrebne izgube časov minimalne. Poskrbeli smo tudi, da so bile velikosti varnostne zaloge pri vsaki operaciji prilagojene časovnemu območju, v katerem lahko nepredvidene težave odpravimo. Zaloge niso smele biti prevelike, saj bi to pri izračunu stroškov predstavljalo prevelik delež vezanega kapitala v proizvodnji in pomenilo veliko izgubo denarnih sredstev znotraj proizvodnje. Poleg tega zaloge ne smejo biti premajhne, saj se ob izvajanju vzdrževalnih del drugače prehitro porabijo, kar privede do zaustavitve proizvodnje in izgube časa in denarja. Vemo, da je čas v proizvodni industriji zelo pomemben, morda najbolj pomembna spremenljivka. Že izgubljene sekunde ali podaljševanje posameznih operacij za zelo kratke čase, predstavljajo velike izgube, ker se dodatno porabljen čas z vsakim izdelkom na liniji sešteva in pri veliko serijski proizvodnji to predstavlja ogromne količine časa in denarja.

Izboljšave obravnavanega proizvodnega sistema so potekale večinoma vzporedno z oblikovanjem, le nekaj dodatnih izboljšav se je izvedlo po zasnovi proizvodnega sistema.

Največja sprememba znotraj proizvodnega sistema je bila umestitev dodatne naprave za izvedbo ene od operacij – aktivnost sušenja zalivke je najprej potekala na zraku v proizvodni

Rezultati in diskusija

60

za odločitev, da to spremembo obdržimo in tako izboljšamo proizvodni sistem. Zavedali smo se povečanja stroškov, ki so nastali ob nakupu sušilne komore in se odločili, da bomo te stroške preverili v nadaljevanju oblikovanja sistema.

Z izdelavo analize toka vrednosti izdelka za novo stanje na slikah 4.1, 4.2 in 4.3 ugotovimo, da se odločitev z vidika skrajšanja pretočnega časa še kako izplača. VSM analizo smo uporabili na vseh treh različnih načinih postavitve proizvodnje. Vse slike 4.1, 4.2 in 4.3 so prikazane tudi v prilogi B.

Slika 4.1: VSM analiza novega stanja ročne postavitve proizvodnje

Slika 4.2: VSM analiza novega stanja hibridne postavitve proizvodnje

Rezultati in diskusija

Slika 4.3: VSM analiza novega stanja polno avtomatizirane postavitve proizvodnje

Po izvedenih analizah novega stanja toka vrednosti izdelka smo se osredotočili še na vse stroške, ki nastanejo ob izdelavi produktov proizvodnega sistema.

4.2 Rezultati kalkulacij stroškov na podlagi sestavin dejavnosti

Za predstavitev rezultatov kalkulacij stroškov se bomo uprli na poglavje iz prejšnjih strani, z imenom obračun kalkulacij stroškov metode ABC in TDABC. Rezultati kalkulacij stroškov bodo predstavljeni v nadaljevanju. Izračuni posameznih vrst stroškov sedaj pridejo v poštev in jih lahko prikažemo kot celoto na sliki 4.4.

0 1 2 3 4 5 6 7 8

0 200000 400000 600000 800000 1000000 1200000 1400000

Stroški na kos [€/kos]

Velikost serije [kosov]

Rezultati in diskusija

62

Slika 4.4 prikazuje vse stroške, ki se pojavijo pri oblikovanju proizvodnega sistema. Na diagramu prikaže stroške materiala kot direktne stroške, stroški zalog so definirani glede na postavitev sistema in sicer številka 1 pomeni ročno voden proizvodni sistem, številka 2 pomeni hibridno proizvodnjo in številka 3 predstavlja polno avtomatiziran sistem. Na diagramu so upodobljeni tudi stroški menjave na kos, ki sestavljajo variabilni del stroškov.

Nazadnje vidimo na diagramu tudi celotne stroške proizvodnega sistema za kabelske snope, ki je seštevek vseh ostalih treh vrst stroškov. Celotne stroške se izračuna po naslednji enačbi 4.1:

𝑺𝑪𝑬𝑳 = 𝑺𝑫𝑰𝑹+ 𝑺𝒁𝑨𝑳+ 𝑺𝑴𝑵𝑲, (4.1)

kjer so:

- celotni stroški proizvodnega sistema 𝑆𝐶𝐸𝐿 [€/kos], - direktni stroški 𝑆𝐷𝐼𝑅 [€/kos],

- stroški zalog 𝑆𝑍𝐴𝐿 [€/kos],

- stroški menjave na kos 𝑆𝑀𝑁𝐾 [€/kos].

Ob preračunu stroškov smo ugotovili tudi, da se je odločitev uporabe naprave za sušenje izkazala za dobro odločitev, saj pri variabilnih stroških ne pride do velikega vpliva nabave enega stroja več in njegovega delovanja.

4.3 Rezultati lastne cene izdelka

Rezultati lastne cene izdelka nam povedo kakšna je vrednost lastne cene kabelskega snopa.

Ko se izdelava kabelskega snopa začne z razrezom bakrene žice in kovanjem uporovnega kontakta, se začne izračun lastne cene izdelka, konča pa se s transportom v končno skladišče, kjer počaka na transportno sredstvo za odvoz h kupcu.

Lastno ceno izdelka lahko iz rezultatov po metodi kalkulacij stroškov na podlagi sestavin dejavnosti enostavno razberemo iz upodobljenega diagrama iz prejšnjega podpoglavja rezultatov. To izvedemo z odčitkom najnižjega stroška na kos glede na velikost serije na diagramu na sliki 4.5. Iz rezultatov predstavljenih na tem diagramu lahko ugotovimo, da je hibridni način (ročna in avtomatizirana proizvodnja) oblikovanja proizvodnega sistema najbolj primeren, saj ima najnižjo odčitano lastno ceno izdelka 4,38 €/kos pri velikosti serije 2500 kosov.

Rezultati in diskusija

Slika 4.5: Prikaz lastne cene izdelka

2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 5,5 6

1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500

Stroški na kos [€/kos]

Velikost serije [kosov]

skupni stroški 1 skupni stroški 2 skupni stroški 3

Rezultati in diskusija

64

5 Zaključki

V magistrski nalogi smo obravnavali oblikovanje proizvodnega sistema za kabelske snope.

Podjetje se je odločilo, da se sistem oblikuje po njihovih željah in navodilih. Podjetje je želelo določitev najnižje ciljne lastne cene izdelka z uporabo analize toka vrednosti izdelka in metode kalkulacij stroškov na podlagi sestavin dejavnosti.

Skupaj z vodjo razvoja podjetja smo prišli do naslednjih ugotovitev in spoznanj:

1) Zasnovali smo obliko proizvodnega sistema z uporabo diagrama poteka, s katerim smo določili vrste potrebnih tehnoloških operacij, jih razporedili v pravilno zaporedje za izdelavo kabelskega snopa in določili najprimernejšo prostorsko razmestitev potrebnih strojev in naprav.

2) Z metodo analize toka vrednosti izdelka smo analizirali začetno stanje proizvodnega procesa izdelave kabelskih snopov in predlagali potrebne izboljšave za odpravo nepotrebnih zapravljanj.

3) Rezultate predvidenih izboljšav smo ponovno preverili z analizo toka vrednosti in poiskali kritična mesta zapravljanj v proizvodnem sistemu ter jih odpravili.

4) Na osnovi kalkulacij stroškov na podlagi sestavin dejavnosti smo preračunali nastale stroške v na novo oblikovanem proizvodnem sistemu in izračunali lastno ceno izdelka.

5) Za primer nepredvidenih okvar in potrebnega vzdrževanja smo z uporabo metode toka vrednosti analizirali tudi vpliv varnostne zaloge na lastno ceno izdelka

6) Pri izvedbi obračunov smo uporabili dejanske vrednosti porabljenih sredstev za oblikovanje proizvodnega sistema in pripadajočih nastalih stroškov ob izdelavi kabelskih snopov

Za oblikovanje novega proizvodnega sistema smo potrebovali urejen tok vrednosti materiala, da smo se izognili nepotrebnemu zapravljanju. Da se izognemo dodatnim neželenim stroškom smo izvedli kalkulacijo stroškov na podlagi sestavin dejavnosti in z njo

Zaključki

66

Predlogi za nadaljnje delo

Na podlagi doseženih rezultatov in ugotovitev v sklopu raziskovanja v magistrski nalogi predlagamo naslednje:

- dodatni pregled oblikovanja proizvodnega sistema za izdelavo nove proizvodne linije z uporabo metod s področja investicijskega inženiringa in planiranja proizvodnje,

- preveritev preračuna stroškov z uporabo drugih znanih metod,

- z uporabo izračuna glavne funkcijske neto površine za prostorsko razmestitev potrebnih strojev in naprav pri oblikovanju proizvodnega sistema,

- bolj poglobljen pristop k določanju kritičnih operacij za izboljšave proizvodnega sistema.

Literatura

[1] A. P. Lacerda, A. R. Xambre, in H. M. Alvelos: Applying Value Stream Mapping to eliminate waste: A case study of an original equipment manufacturer for the automotive industry, International Journal of Production Research, 2016, št. 6, str. 1708–1720.

[2] Vitka organizacija, Slovenska kakovost, dostopno na: http://slovenska-kakovost.si/storitve/vitka-organizacija/, ogled 15. 6. 2021.

[3] I. Belekoukias, J. A. Garza-Reyes; V. Kumar: The impact of lean methods and tools on the operational performance of manufacturing organisations, International Journal of Production Research, 2016, št. 18, str. 5346–5366.

[4] D. R. Kiran: Just in time and Kanban, Production Planning and Control, 2019 [5] J. Kušar, T. Berlec: Skripte iz predavanj pri predmetu Proizvodni sistemi; Fakulteta

za strojništvo, 2020, str. 1–259.

[6] E. Yulian Triblas Adesta, H. Agung Prabowo: Total Productive Maintenance (TPM) Implementation Based on Lean Manufacturing Tools in Indonesian Manufacturing

[6] E. Yulian Triblas Adesta, H. Agung Prabowo: Total Productive Maintenance (TPM) Implementation Based on Lean Manufacturing Tools in Indonesian Manufacturing