Večina človeštva je tako ali drugače zaznamovana s pandemijo. Spremembe so vidne v svetovnem gospodarstvu, politiki kakor tudi v številu smrti in številu okuženih. Ukrepi, ki jih zapovedujejo državni organi, delno preprečujejo nadaljnje okužbe, a julija 2021 se zdi, da pandemije še ne bo kmalu konec. Kaj to pomeni za mlade odrasle, ki so na pomembni točki razvojnega obdobja, še ni popolnoma jasno, a nekateri vzorci se že kažejo. Mladi odrasli pri prebolevanju bolezni večinoma niso v rizični skupini in večina okužbo preboli brez zapletov, a posledice pandemije čutijo med drugim na področjih zaposlovanja in ekonomije. Julija 2020 je v Združenih državah Amerike 26 % mladih odraslih, starih od 16 do 24 let, bilo brezposelnih.
Eden od razlogov za brezposelnost se zagotovo skriva tudi v vrsti del, ki jo mladi odrasli opravljajo. To so dela v dejavnostih, ki so bile v času pandemije in z njo povezanih ukrepov najbolj omejene in prizadete. Brezposelnost in finančne težave, povezane z njo, lahko negativno vplivajo na psihično stanje posameznika (Ganson, Tsai, Weiser, Benabou in Nagata, 2020).
Recesija, ki že sledi pandemiji, ima negativne posledice za celotno družbo, a še posebno prizadeti so prav mladi odrasli, ki šele vstopajo na trg delovne sile. Medtem ko se stopnja brezposelnosti veča pri vseh starostnih skupinah, raste še hitreje za mlade odrasle. Če se svetovno gospodarstvo ne bo vrnilo v predpandemsko stanje, bo to za mlade odrasle imelo negativne posledice za celotno življenje (Gould in Kassa, 2020).
4 JUŽNA KOREJA IN SLOVENIJA TER PRIMERJAVA NJUNIH DRUŽBENIH SISTEMOV
Južna Koreja in Slovenija sta dve državi na dveh koncih sveta z nekaj skupnimi značilnostmi, a še več razlikami. Korejski polotok se razprostira v Vzhodni Aziji in na severu meji na Kitajsko, na vzhodu ga obdaja Japonsko morje, na zahodu Rumeno morje ter na jugu Korejska ožina. Ob koncu druge svetovne vojne, natančneje 15. avgusta 1948, se je Korejski polotok razdelil po 28. vzporedniku na južni in severni del. Južni del se je poimenoval Republika Koreja, ki jo poznamo tudi kot Južna Koreja, severni pa je dobil ime Demokratična ljudska republika Koreja ali na kratko Severna Koreja. Severna Koreja je tako edina država, ki na celini meji z Južno Korejo (Korean Culture and Information Service, 2018)
Slovenija je majhna država v osrednji Evropi, meji na Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko.
25 junija 1991 je razglasila odcepitev od prej skupne države Jugoslavije.
Celotno območje Južne Koreje meri približno 100 000 km², leta 2019 pa je štelo skoraj 52 milijonov prebivalcev. Ozemlje Slovenije je skoraj petino manjše, dva milijona državljanov pa pomenita manj kot 4 % državljanov Južne Koreje. Gledano drugače, Južna Koreja je petkrat bolj poseljena kakor Slovenija. Glavno mesto Južne Koreje je Seul, v njem prebiva skoraj deset milijonov prebivalcev, uradni jezik je korejščina, kot denarno enoto pa uporabljajo južnokorejski von. Slovensko glavno mesto je Ljubljana, v njej živi okoli 270.000 meščanov.
Denarna enota v Sloveniji je evro in uradni jezik slovenščina. Bruto domača proizvoda na prebivalca v letu 2019 se med državama ne razlikujeta veliko. Ta je v Južni Koreji znašal okoli 29.000 ameriških dolarjev, v Sloveniji pa približno 27.500 ameriških dolarjev na prebivalca (World Bank, 2020).
Južna Koreja ima predsedniški sistem, v katerem je predsednik v imenu ljudstva neposredno izvoljen za petletni mandat. 10. maja 2019 je bil kot 19. predsednik Južne Koreje izvoljen Moon Dže In, ki opravlja naloge predsednika države in predsednika vlade. Prav tako je v Sloveniji vodja države predsednik s petletnim mandatom, vendar brez večje realne politične moči. Od leta 2012 to mesto zaseda Borut Pahor. Vlada Republike Slovenije je nosilka izvršilne oblasti, zdaj je predsednik vlade Janez Janša.
Ustava Republike Koreje veleva, da ima vsak državljan zagotovljeno pravico do imetja, kar narekuje sistem tržnega gospodarstva, v katerem imajo posamezniki in podjetja pravice do
svobodnih gospodarskih dejavnosti in njihovih prihodkov.
Koreja se je v zadnji polovici stoletja močno gospodarsko razvila. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja so začeli izvajati progresivne, izvozno naravnane gospodarske načrte. Na začetku so bili izvozni izdelki predvsem preproste industrijske narave. V sedemdesetih letih je država začela investirati v težko industrijo, ki dandanes konkurira vsem večjim svetovnim trgom. Pomemben del današnjega južnokorejskega gospodarstva je informacijska tehnologija, ki je v povezavi z odlično razvitim tehnološkim sektorjem ena vodilnih v svetovnem merilu.
Južna Koreja je tudi ena največjih proizvajalk avtomobilov, v zadnjem času pa si pomembno mesto ustvarja še v industriji zabave. Predvsem so se v industriji zabave razvili glasba, filmi, TV-oddaje, videoigrice in založništvo (Korean Culture and Information Service, 2018).
Cox (2005) razlaga, da je Slovenija od leta 1991, ko se je osamosvojila, v procesu tranzicije.
Za to državo je zanimivo, da njena tranzicija vsebuje poleg ključnega elementa, prehoda v odprto tržno gospodarstvo in demokracijo, tudi osamosvojitev. Tako kot nekatere druge evropske države je Slovenija svojo tranzicijo začela po osamosvojitvi in se pri tem ni zatekla k tako imenovani šok terapiji, ampak se je odločila za postopnejše spremembe, kar so omogočali že prej dokaj razvito gospodarstvo in družbeni sistemi (zdravstvo, šolstvo …). Tranzicija je najprej vodila v socialno tržno gospodarstvo, ki pa se v zadnjih letih s političnimi spremembami premika k bolj liberalnim oblikam kapitalizma (Cox, 2005).
5 TRG DELOVNE SILE MED PANDEMIJO
Pandemija covida-19 je vplivala na vse vidike posameznikovega življenja, še posebej pa so se posledice odrazile na trgu delovne sile. Po ocenah Mednarodne organizacije dela je pandemija v aprilu leta 2020 popolnoma ali delno zaustavila 2,7 milijarde delavcev po vsem svetu, torej 81 % svetovne delovne sile, od tega predstavlja to več kot 80 % delavcev državljanov ali rezidentov držav, ki so sprejele ukrepe zapiranj. Če primerjamo dogajanje z gospodarsko krizo leta 2009, ko se je stopnja brezposelnosti šele sčasoma začela večati, so se posledice pandemije na trg delovne sile začele takoj kazati (Bălan in Pelinescu, 2020). Skupina ljudi, ki jih je pandemija najbolj prizadela, so prav mladi odrasli, mlajši od 35 let. Med vsemi, ki so izgubili službo, je v to starostno skupino v Angliji spadalo kar 80 % delavcev (Partington, 2021).
Posledice pandemije se kažejo tudi pri spolni neenakosti. Ker so se številne države odločile za zapiranje šol in drugih izobraževalnih ustanov, se je poučevanje preselilo na splet. Ker tako otroci preživijo več časa doma, so bolj obremenjene tudi matere, ki nase v večini primerov prevzamejo več gospodinjskih opravil kakor očetje. Pandemija je tako čustveno, psihično in socialno močneje vplivala na matere kakor na očete. Obenem pa matere ob prevzemu večje odgovornosti za skrb in pomoč pri učenju otrok čutijo več posledic pandemije tudi pri svojem delu, ki ga morajo nekatere prav tako opravljati od doma (Gottardello in Mazrekaj, 2021).
Seveda pa vsi sektorji niso bili enako prizadeti. V Južni Koreji se je v prvega pol leta epidemije predvsem povečala brezposelnost v storitvenih sektorjih, bolj ogrožena pa so bila delovna mesta mladih in manj izobraženih. Neposredne posledice pandemije so rezultat zunanjega stika z virusom, medtem ko so posredne posledice, ki so vplivale na delo, nastale predvsem zaradi vladnih ukrepov preprečevanja okužb (Lee in Yang, 2021).
Tako kot tudi v drugih državah sveta se je v Sloveniji med pandemijo še bolj izrazil problem prekarnega dela in njegove pomanjkljive zakonske varnosti. Delo od doma, ki je dandanes med pandemijo že nekaj čisto normalnega, je pri posameznikih, zaposlenih za polni ali polovični delovni čas, lažje izvedljivo oziroma zakonsko omogočeno. Prav tako je nadomestilo v primeru, ko mora eden od staršev skrbeti za otroka, mogoče za tiste, ki imajo podpisano pogodbo o zaposlitvi. Ob različni zakonski varnosti delavcev se kažejo težave, ki bi se morale s pomočjo solidarnosti, enakosti in socialnega razvoja začeti odpravljati in s tem pomagati tistim, ki so bili med pandemijo najbolj prizadeti (Kresal, 2020).
6 EMPIRIČNA RAZISKAVA