Konstruktivízem je umetniška in arhitekturna smer, ki se je na območju današnje Rusije razvila kot odgovor na tehnološki napredek in se začela razvijati okrog leta 1914. Uvrščamo jo v skupino avantgardnih umetnosti. Na nastanek konstruktivizma so vplivale različne smeri avantgarde, ki so nastajale v Evropi v tistem času. Med njimi so najbolj opazni vplivi Dadaizma, Futurizma, Kubizma in Suprematizma. Začetke konstruktivizma pripisujemo pojavu tako imenovanih kontra reliefov Vladimirja Tatlina (slika 11), nadaljevanje razvoja zaznamuje ustanovitev društva mladih umetnikov. Izraz Konstruktivizem je bil prvič uporabljen kot komentar na dela Alexandra Rodchenka, torej da so le-ta konstruktivistična.
12
Slika 11: Kotni kontra relief (rus. Угловой контррельеф) delo Vladimirja Tatlina (11)
Največji razcvet je konstruktivistična umetniška smer doživela po oktobrski revoluciji v takratni Sovjetski zvezi (12). Konstruktivizem se je razvijal v duhu revolucionarnih idej Boljševikov in se tako razširil na vsa področja likovne umetnosti, arhitekture, literature in glasbe. Podrobneje sta gibanje definirala Naum Gabo in Anton Pevzner v realističnem manifestu, ki je izšel leta 1920.
Ideje konstruktivistične umetnosti so bile usmerjene v to, da se umetnik poistoveti z delavci in odgovarja na tehnološki napredek v družbi. Konstruktivisti so si želeli biti tako imenovani umetniki – inženirji (angl. artist-engineers) in v umetnost vpeljati znanost in tehniko. Močno so nasprotovali konceptu umetnosti, ki služi samo za okras, zato so si prizadevali, da bi imela konstruktivistična umetnost močno sporočilno in funkcionalno vrednost za človeka (13).
Značilno za konstruktivizem v vizualni umetnosti je, da so umetniki poudarjali geometrične oblike in konstrukcijo (14). Prevladovale so nefigurativne podobe, fotomontaže, kolaži in krepke pisave. Barvna paleta je bila največkrat skromna, pogosto je poleg bele in črne barve nastopala še rdeča, včasih tudi rumena, modra ali kakšna druga barva z visoko stopnjo nasičenosti (15). Barve so bile največkrat ploskovite, ni bilo odtenkov ali drugačnega postopnega prehajanja med barvnimi ploskvami.
13
Za konstruktiviste je bilo značilno, da so ideje o novi umetnosti želeli predstaviti čim širši publiki, zato je imel konstruktivizem velik vpliv v grafičnem oblikovanju. Za posredovanje konstruktivističnih idej je bil zelo razširjen medij plakat (slika 12).
Slika 12: Plakat El Lissitzkega udarimo bele z rdečim klinom (rus. Клином красным бей белых) (16)
Ker ljudje niso bili dobro izobraženi, mnogi so bili tudi nepismeni, so na plakatih največkrat uporabljali kratke in jasne besedne zveze, ki so nagovarjale ljudi. Pogosto so na plakatih uporabili samo verzalke. Večinoma so se uporabljale linearne pisave ali pa so umetniki naredili kar kombinacijo različnih pisav (15).
Eni izmed najvplivnejših predstavnikov ruskega konstruktivizma so bili: Alexander Rodchenko, brata Stenberg in El Lissitzky. Umetniška smer se je kasneje razširila tudi v ostale države med drugim v Nemčijo, Anglijo (kjer se je oblikovala svoja različica) in na območje današnje Slovenije (17).
2.3.1 Konstruktivizem na Slovenskem
Začetke konstruktivizma na Slovenskem umeščamo v leto 1924, ko je Avgust Černigoj, tržaški slikar, svojim somišljenikom na Slovenskem predstavil idejo o revoluciji v umetnosti. Ta se je z idejo spoznal v Nemčiji, kjer je med študijem na Bauhausu opravil osnovni tečaj pod vodstvom Laszla Moholyja-Nagyja. Raziskovanje konstruktivizma je nadaljeval preko literature in ruskih
14
profesorjev, ki so gostovali na Bauhausu (18). Med bivanjem v Nemčiji se je spoznal tudi s Karmelo Kosovel, ki ga je spoznala z njenim bratom Srečkom. Pridobljeno znanje je nato predstavil v Sloveniji. Leta 1924 je v Ljubljani s svojo skupino priredil prvo konstruktivistično razstavo, kjer so predstavili ideje nove revolucionarne umetnosti, ki naj bi zamenjala obstoječo elitistično umetnost.
Za razliko od Rusije, kjer je smer doživela razcvet, pa na Slovenskem ideja ni bila podprta.
Pogled na umetnost je bil takrat pri nas še bolj tradicionalen in vodilnim v umetnosti ni bilo do take velike spremembe, zato so kritiki dela Černigoja in ostalih umetnikov, ki so se zavzemali za spremembe, zavrnili. Prišlo je celo tako daleč, da so Černigoja pregnali iz Ljubljane, svoje ideje pa je nadaljeval v Trstu. Razcvet konstruktivističnega gibanja v Trstu se je zgodil leta 1927, a je že dve leti po tem popolnoma zamrl (19).
2.3.2 Srečko Kosovel
Srečko Kosovel se je rodil leta 1904 v Sežani. Večino svojega življenja je preživel v Tomaju, kjer je obiskoval osnovno šolo. Za literaturo in umetnost so ga navdušili že v domačem okolju, saj so se večkrat udeležili kulturnih dogodkov. Njegov prvi spis je bil objavljen, ko je imel komaj 11 let. Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na Realki v Ljubljani, kjer je poleg sodelovanja v literarnem krožku začel izdajati tudi dijaški list Lepa Vida. Po maturi leta 1922 se je vpisal na študij slavistike, romanistike in pedagogike. Sodeloval je na različnih literarnih projektih, med njimi je leta 1925 postal sourednik revije Mladina, sodeloval pri reviji Trije labodi in začel ustvarjati svojo lastno pesniško zbirko Zlati čoln. Februarja 1926 se je Kosovel s prijatelji vračal iz enega izmed literarnih dogodkov in zamudil vlak, zato je noč preživel na železniški postaji.
Ta dogodek je pripeljal do močnega prehlada, ki se je razvil v meningitis. Maja 1926, kar je le nekaj mesecev po dogodku, je Srečko Kosovel umrl za posledicami meningitisa.
Srečko Kosovel je eden najbolj prepoznanih slovenskih pesnikov. Poleg pesmi je napisal tudi obširno zbirko del za otroke. Kljub njegovi kratki življenjski dobi je ustvaril velik opus, ki obsega skoraj 1500 pesmi v različnih umetniških slogih. Med njimi je opazen Futurizem, impresionizem, ekspresionizem, zenitizem, preizkusil se je celo v pisanju bolj tradicionalnih oblik, kot je sonet (20). Slog, ki je Kosovela najbolj zaznamoval in ga po njem prepoznamo še danes, je konstruktivizem (21). Iz tega obdobja izhaja največ njegovih znanih del, predvsem
15
tako imenovani Konsi (slika 13). Označujemo ga za največjega konstruktivističnega slovenskega pesnika in pisatelja (9) in je poleg ruskih pesnikov eden izmed redkih predstavnikov konstruktivistične poezije v Evropi (22).
Slika 13: Kons 5 (23)
16 3 EKSPERIMENTALNI DEL
Eksperimentalni del smo razdelili na štiri sklope: analiza naročnika, predstavitev programske opreme, oblikovanje pisave in oblikovanje grafičnih izdelkov.
Najprej smo se lotili analize naročnika. V postopku analize smo se osredotočili na pogovor z naročnikom, ogled Kosovelove sobe in analizo njihovih obstoječih grafičnih izdelkov. Nato smo začeli izdelovati naslovne pisave, kjer smo postopek razdelili na idejno zasnovo in skiciranje, vektorizacijo in dodelavo do končnega izdelka. Ko smo izdelali pisavo, smo začeli oblikovati grafične izdelke, kjer smo postopek razdelili na postavitev mreže in izdelavo vsakega grafičnega izdelka posebej. Pri analizi obstoječih izdelkov smo preučili tudi želje, pričakovanja in potrebe Kosovelove sobe.