Korelacije neodvisnih spremenljivk s poˇ cutjem 35

Ponovitve v korelacijah s poˇcutjem (predstavljene v tabeli 4.4) je bilo moˇc opaziti pri sedmih neodvisnih spremenljivkah in pri produktivnosti.

V skupino pomembnih pozitivnih ponovitev korelacij s poˇcutjem uvrˇsˇcamo:

• Zanimanje za delo: posameznikovo zanimanje za delo, zmoˇznost de-lati skoncentrirano in se med delom zamotiti.

• Kompetence, strokovnost, znanje: posameznikov obˇcutek, da se njegove kompetence, strokovnost in znanje nadgrajujejo.

• Komunikacija z nadrejenimi: kakovost in pogostost komunikacije z nadrejenimi med delom od doma.

• Komunikacija s sodelavci: kakovost in pogostost komunikacije s sodelavci med delom od doma.

V skupino pomembnih negativnih ponovitev korelacij s poˇcutjem uvrˇsˇcamo:

• Stres: koliˇcina stresa, ki ga posameznik med delom obˇcuti.

• Odklop od dela ter nadure: posameznikova zmoˇznost miselno od-klopiti, nezmoˇznost doloˇcanja ˇciste loˇcnice med delom in sluˇzbo ter nezmoˇznost dokonˇcanja dela znotraj zastavljenih delovnih ur.

V skupinosploˇsnih negativnih ponovitev korelacij s poˇcutjemuvrˇsˇcamo:

• Motilne dejavnike: koliˇcina motilnih dejavnikov, kot so motnje po-zornosti, hrup, slaba svetloba, neprimerna temperatura, neudoben stol in vsesploˇsno udobje.

Podjetje 1 Podjetje 2 Podjetje 3

Zanimanje za delo 0,580 0,688 0,616

Kompetence, strokovnost, znanje 0,733 0,443 0,556

Stres –0,927 –0,507 –0,387

Komunikacija z nadrejenimi 0,605 0,538 0,411 Komunikacija s sodelavci 0,548 0,592 0,538

Motilni dejavniki –0,973 –0,521 –0,273

Odklop od dela ter nadure –0,478 –0,483 –0,518

Produktivnost 0,643 0,628 0,596

Tabela 4.4: Korelacije podanih spremenljivk s poˇcutjem v posameznih pod-jetjih.

Priˇcakovano kompetence, strokovnost in znanje vplivajo na poˇcutje raz-vijalcev, kar trdijo tudi Russo et al., 2021. Nepriˇcakovano ima zanimanje za delo velik vpliv na poˇcutje med delom od doma.

Naˇsa raziskava je, tako kot tudi druge raziskave, kot npr. Russo et al., 2020, potrdila, da stres vpliva na poˇcutje med delom od doma. Ralph et al., 2020, trdi, da je delo od doma med epidemijo bolj stresno in da se zato lahko razlikuje od dela doma v obiˇcajnih razmerah.

Koliˇcina in kakovost komunikacije z nadrejenimi in s sodelavci pomembno vpliva na poˇcutje razvijalcev. To je priˇcakovano, saj Russo et al. 2021 trdijo, da je ta vpliv znaten, obenem pa, tako kot Allen et al, 2015, poudarjajo po-membnost uporabe razliˇcnih komunikacijskih kanalov za ˇcim bolj uˇcinkovito komunikacijo.

Tako kot raziskavi Ralph et al., 2020 in Russo et al., 2021, je tudi naˇsa potrdila vpliv motilnih dejavnikov na poˇcutje, kjer so se tako kot pri produk-tivnosti za najbolj pomembne izkazale motnje pozornosti in hrup.

Naˇsa raziskava je pokazala, da odklop od dela in nadure vpliva na poˇcutje zaposlenih. Felstead in Henseke, 2017, Bao et al., 2020, Ford et al., 2020 so v svojih raziskavah pokazali, da delo od doma oteˇzuje odklop od dela in

Diplomska naloga 37

Podjetje 1 Podjetje 2 Podjetje 3 Ocena deleˇza ˇcistih koristi 2 1 1,67

Strateˇski cilji 4 1 1,67

Profesionalni razvoj zaposlenih 2 1 1,33

Osebnostni razvoj zaposlenih 2 1 1,33

Zadovoljstvo strank 3 1 2

Zamujanje oddajnih rokov 0 10 50

Tabela 4.5: Povpreˇcni odgovori vodstev na vpraˇsanja, ki spraˇsujejo po danih spremenljivkah v posameznih podjetjih. Odgovori so bili podani z Likertovo mersko lestvico na intervalu [1,5].

podaljˇsuje ˇcas, ki ga razvijalec nameni za zadano delo. Naˇsa raziskava pa je pokazala tudi negativen vpliv nezmoˇznosti odklopa od dela in nadur na poˇcutje zaposlenih. Felstead in Henseke, 2017 dodatno vloˇzen trud in nadure razlagata s teorijo o socialni izmenjavi, kjer mora zaposleni delati veˇc, da je upraviˇcen do izbire naˇcina dela.

4.6.3 Odgovori vodstev

V preuˇcevanih podjetjih smo opazovali podobnosti v odgovorih vodstev posa-meznih ˇstudij primerov in iskali ponovitve. V tabeli 4.5 so predstavljena pov-preˇcja odgovorov vodstev v posameznem podjetju. Vrednosti pod 3 kaˇzejo na sploˇsno nestrinjanje s trditvijo, ki preverja dano spremenljivko v ˇcasu dela od doma; podobno vrednosti nad 3 kaˇzejo na strinjanje. Povpreˇcno zamujanje oddajnih rokov je predstavljeno kot razlika ocen za leti 2020 in 2019.

Vodstva vseh treh preuˇcevanih podjetij so izrazila poslabˇsanje v profesio-nalnem in osebnostnem razvoju zaposlenih ter ocenila deleˇz ˇcistih koristi kot manjˇsi kot v ˇcasu dela v podjetju. V dveh od treh podjetij je vodstvo mne-nja, da slabˇse dosegajo strateˇske cilje in da je zadovoljstvo strank manjˇse. V podjetju 1 se povpreˇcno zamujanje oddajnih rokov ni poveˇcalo (ostalo na 0 dni), medtem ko se je v podjetjih 2 in 3 poveˇcalo za 10 (iz 0 na 10 dni) oz.

50 (iz 13,33 na 63,33 dni) dni.

Osebnostni in profesionalni razvoj zaposlenih ni veˇcji kot med delom v podjetju, kar bi lahko bila posledica zmanjˇsanja koliˇcine komunikacije med so-delavci in nadrejenimi, zmanjˇsanja koliˇcine socialnih kontaktov ter poslediˇcne socialne in profesionalne izolacije. Zaradi zmanjˇsane koliˇcine komunikacije in slabˇsega profesionalnega razvoja zaposlenih se lahko skupno znanje zaposle-nih v podjetju zmanjˇsa. Vodstva podjetij so nam pojasnila, da je bil med delom od doma profesionalen razvoj zaposlenih ogroˇzen zaradi oteˇzene ko-munikacije zaposlenih s sodelavci in nadrejenimi ter zato, ker je bil razvoj prepuˇsˇcen samoiniciativi posameznika.

Vodstvi podjetij, ki ocenjujeta, da so slabˇse dosegali strateˇske cilje, to raz-lagata s tem, da je bilo zadovoljstvo strank manjˇse zaradi zamujanj oddajnih rokov, kar ocenjujejo, da je posledica dela od doma. Zmanjˇsana produktiv-nost podjetij ne sovpada s poveˇcano povpreˇcno produktivnostjo zaposlenih, kar je presenetljivo, saj Baruch v [6] trdi, da posameznikova ocena lastne produktivnosti korelira z oceno njegovega nadrejenega.