50 4.2.4. DISTRIBUCIJSKI CENTER ZA KOLUTE PLOČEVINE
Koluti pločevine (tudi koils, angl. coils) so ena izmed ključnih blagovnih skupin tako pri pretovoru generalnih tovorov kot pri kontejnerskem pretovoru. Obstoječa tehnologija zajema prekladanje, pripravo, premike in nakladanje jeklenih kolutov z uporabo viličarjev. Delo z viličarji pomeni manjši izkoristek skladiščne površine, večje obratovalne stroške pri manipulacijah in daljše manipulacijske čase pri pretovoru kolutov v skladišču. Z naložbami in tehnološkim posodabljanjem skladišča bi se povečala produktivnost, zanesljivost in kakovost storitev. Kot že večkrat omenjeno, je ključnega pomena učinkovito gospodarjenje z omejenim prostorom na območju PC Generalni tovori.
Večina kolutov pločevine, ki jih pretovarjajo na PC Generalni tovori, je uskladiščenih za določen čas, kar neposredno vpliva na povečano zasedenost skladiščnih površin, prekladalnih manipulacij in večje število delavcev. PC Generalni tovori (2019) ocenjuje, da bi zaradi koncentracije jeklenih izdelkov in povečanega prometa potrebovali približno 13.500 m2 dodatnega zaprtega skladiščnega prostora. Z naložbami in tehnološkim posodabljanjem se bo povečala produktivnost, zanesljivost in kakovost storitev na terminalu.
Z distribucijskim centrom za jeklene izdelke bi Luka Koper povečala zmogljivost glede na povečanje pretovora ter zaokrožila pretovorne in skladiščne zmogljivosti terminala s ciljem optimizacije poslovnih procesov, boljšo izkoriščenostjo skladiščnega prostora in izkoristkom nosilnosti skladišč. Projekt distribucijskega centra za jeklene izdelke predvideva (Luka Koper, Izgradnja skladišča za skladiščenje coilsev v Luki Koper d.d., 2019):
- graditev namenskega skladišča za kolute pločevine,
- nakup primernih mostnih dvigal in opreme za skladiščenje kolutov v več višinah, - nakup primernih namenskih podlog za skladiščenje kolutov v več višinah,
- opremo novega skladišča s sodobnim informacijskim sistemom in - avtomatizirano najavljanje in razporejanje zunanjih tovornjakov.
Cilj projekta graditve distribucijskega skladišča je, poleg same izgradnje, še obvladovanje izvajanja pretovornih manipulacij in skladiščenja jeklenih kolutov glede na rast prometa, povečanje produktivnosti, zanesljivosti in kakovosti storitev skladiščenja. Z ustreznim skladiščenjem in sodobno informacijsko podporo bo mogoče zagotavljati sledljivost tovornih enot pri vhodu, skladiščenju in izhodu jeklenih kolutov iz distribucijskega centra. Posledično
51 se bodo s spremembo tehnologije in tehnoloških postopkov zmanjšali tudi stroški manipulacij z jeklenimi izdelki. Na novi lokaciji bi se tako vzpostavilo tehnološko sodobno in stroškovno učinkovito skladišče za jeklene kolute. Z visoko zmogljivostjo bi omogočalo fleksibilnost in informacijsko povezanost z vsemi udeleženci v logistični verigi. Strojna oprema in sistem skladiščenja bi bila zasnovana na avtomatskem delovanju, opremljenem s tehnološko napredno tehnologijo za nadzor, komunikacijo in vzdrževanje sistema kot celote.
52
5. ZAKLJUČEK
V magistrski nalogi so predstavljene ključne primerjalne prednosti koprskega pristanišča pri pretovoru generalnih tovorov (break bulk). Opisane so ključne skupine generalnih tovorov, ki jih pretovarjajo in skladiščijo na PC Generalni tovori v Luki Koper. Na podlagi opisanih tehnologij dela s posameznim tovorom je v nalogi izpostavljena produktivnost terminala. Pri tem imajo velik pomen storitve in dejavnosti za kakovostno in varno izvajanje pretovornih manipulacij in skladiščenja. S skrbnim načrtovanjem vseh manipulacij s tovorom (razkladanje, skladiščenje, nakladanje, zlaganje in pritrjevanje) je mogoče zagotoviti sodoben in specializiran servis, ki omogoča pretovor in skladiščenje najrazličnejšega tovora. Podprtost s sodobno informacijsko tehnologijo pripomore h kakovostnemu prenosu podatkov med vsemi udeleženci logistične verige pri pretovoru generalnih tovorov prek Luke Koper.
Za stranke, ki tovor pretovarjajo in skladiščijo na PC Generalni tovori, je pomembno, da je pretok blaga po celotni logistični verigi kakovosten. Tudi zato so v magistrski nalogi večkrat uporabljeni izrazi, ki poudarjajo visoko raven kakovosti izvajanja storitev, fleksibilnost servisa, vlaganje v infrastrukturo, opremo, tehnologijo in optimizacijo poslovnih in skladiščnih procesov, kar je ključnega pomena za pritegnitev novih strank, poslov in količin tovora. Ob tem so se v zadnjih letih pojavile težnje po poenotenju generalnih tovorov s prevozom v kontejnerjih. Kontejnerizacija generalnih tovorov omogoča ponudbo dodatnih storitev, polnjenja in praznjenja kontejnerjev, kar zagotavlja transport brez izgube količine in kakovosti tovora. Opravi se najmanjše možno število manipulacij, s čimer se znižajo stroški prevoza.
Področje obvladovanja tveganj in razvoja novih priložnosti je pomemben element uspešnosti in strategije podjetja. S sistemom naprednega in sprotnega obvladovanja tveganj in novih priložnosti je zagotovljeno, da terminal prepozna, ovrednoti in spremlja tveganja ter jih ustrezno obravnava. Skrb vsakega zaposlenega je, da v okviru svojih delovnih nalog obvladuje in zmanjša tveganja. Glede na ugodno geografsko lego si terminal prizadeva za čim višji konkurenčni položaj in prilagajanje na spremembe, ki so posledica pandemije. Videti je, da terminal stremi k doseganju zastavljene letne strategije pretovora kljub trenutnim neugodnim razmeram. Poleg višine prihodka je ključni cilj terminala ohraniti konkurenčen položaj in možnost nadaljnjega razvoja pretovora generalnih tovorov v Luki Koper.
53 Nadaljnji razvoj terminala PC Generalni tovori je odvisen od ekonomske moči države, razvitosti kopenskih in pomorskih povezav, organizacije poslovanja, tehnične opreme, cenovne politike, ekonomske moči in gravitacijskega zaledja. Zavedati se je treba, da delovanje terminala ni odvisno samo od zmogljivosti in storitev, temveč tudi od učinkovitosti nadaljnjih kopenskih načinov prevoza s cestnim in železniškim transportom. Glede na predstavljene lastnosti sosednjih pristanišč si mora Luka Koper prizadevati za visoko raven delovanja in zanesljivost storitev, po katerih je prepoznana. Le tako lahko zagotovi večji obrat tovora.
Ključno je, da stranke dobijo občutek varnosti, oziroma ne čutijo ogroženosti posla na transportni poti. V luči zasedenosti skladiščnih zmogljivosti v pristanišču je treba najti nove sinergije in priložnosti na območju zunaj terminala oziroma pristanišča (na primer v Sežani in na Serminu), kjer bi lahko pretovarjali in skladiščili del generalnih tovorov.
Za ohranjanje konkurenčnosti PC Generalni tovori kakor tudi celotnega koprskega pristanišča ter izboljšanje tržnega položaja v pretovoru generalnih tovorov bo treba tudi v prihodnosti vlagati v širitev terminalskih zmogljivosti in izboljšanje ravni kakovosti storitev ter voditi primerno cenovno politiko. Iz opravljene analize SWOT lahko razberemo, da z dobro geografsko lego, racionalno rabo, umestitvijo infrastrukture, učinkovito informacijsko podporo ter optimizacijo dela in virov, posledično pa tudi s povečevanjem produktivnosti pretovora terminal generalnih tovorov lahko poveča količino pretovorjenega blaga. Na smer blagovnih tokov ne vplivata samo dobra pristaniška infrastruktura in oprema, temveč tudi povezava z zalednimi kupci in prodajalci blaga ter posredniki (špediterji ladjarji, zunanjimi terminali, distribucijskimi centri in prevozniki). V sodelovanju s strankami vzdolž celotne logistične verige pretovora genetalnih tovorov si mora Luka Koper prizadevati za vzpostavitev novih kopenskih in pomorskih povezav, ki so ključ za nadaljnji razvoj in ohranjanje konkurenčnosti dejavnosti. Pri ohranjanju in povečevanju konkurenčne prednosti PC Generalni tovori bo igrala pomembno vlogo tudi graditev nove železniške povezave na železniški trasi med Divačo in Koprom.
54
6. SEZNAM VIROV IN LITERATURE
Aichino, D. I. (2019). Application of standards in the MEP modelling and data management throughout BIM methodology. Case Study: Piattaforma Logistica di Trieste. Master of Science in Civil Engineering Thesis.
Autorità di Sistema Portuale del Mare Adriatico Orientale Porti di Trieste e Monfalcone.
(2021). Statistiche. Dostopno na: https://www.porto.trieste.it/ita/statistiche/2021-2.
Hauselmaier, S., Lončarić, I. in Mataruga, A. (2008). Strategija razvoja Luke Rijeka d.d..
Dostopno na: https://hrcak.srce.hr/54602.
Zobavnik, I. (2015). Pristanišča v Jadranskem morju, primerjalne prednosti. Dostopno na:
ttps://fotogalerija.dzrs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2015/Pristanisca_v_Jadranskem_
morju.pdf.
Luka Koper d.d. (2007). Terminal za les – tehnologija razkladanja vagonov. Interno gradivo PC Generalni tovori.
Luka Koper d.d. (2015). Več o zgodovini. Dostopno na:
https://luka-kp.si/slo/vec-o-zgodovini-189.
Luka Koper d.d. (2015). Terminali – TERMINAL ZA GENERALNE TOVORE. Dostopno na:
https://luka-kp.si/slo/terminali-191/single/terminal-za-generalne-tovore-246.
Luka Koper d.d. (2016). Posebni tovori na kontejnerskem terminalu. Interno gradivo PC Generalni tovori.
Luka Koper d.d. (2016). Splošni poslovni pogoji. Dostopno na:
https://luka-kp.si/slo/cenik-in-splosni-pogoji.
Luka Koper d.d. (2013). Prekladalne manipulacije na RO-RO ladji. Interno gradivo PC Generalni tovori.
55 Luka Koper d.d. (2017). Tehnologija pretovora projektnih tovorov. Interno gradivo PC Generalni tovori.
Luka Koper d.d. (2017). Povzetek poročila o benchmarkingu s konkurenti v obdobju 2010–
2015. Dostopno na: https://seonet.ljse.si/default_en.aspx?doc_id=62386&language=en.
Luka Koper d.d. (2018). Tehnološki postopek čeljenja in vezanja paketov. Interno gradivo PC Generalni tovori.
Luka Koper d.d. (2018). Tehnologija manipulacije železnih tirnic. Interno gradivo PC Generalni tovori.
Luka Koper d.d. (2018). Manipulacija jeklenih kolutov (koilsi). Interno gradivo PC Generalni tovori.
Luka Koper d.d. (2019). Izgradnja skladišča za skladiščenje coilsev v Luki Koper d.d. Interno gradivo PC Generalni tovori.
Luka Koper d.d. (2019). Polnjenje kontejnerjev lesa. Interno gradivo PC Generalni tovori.
Luka Koper d.d. (2019). Zorenje banan. Interno gradivo PC Generalni tovori.
Luka Koper d.d. (2019). Tehnologija dela z živino. Interno gradivo PC Generalni tovori.
Luka Koper d.d. (2019). Tehnologija razkladanja in nakladanja paketov lesa. Interno gradivo PC Generalni tovori.
Luka Koper d.d. (2021). Povzetek poslovnega načrta za leto 2021 in ocena poslovanja za leto 2020 družbe Luka Koper, d. d., in skupine Luka Koper. Dostopno na:
https://www.luka-kp.si/slo/uradne-objave-236/2020/.
Luka Koper d.d. (2021). Letno poročilo 2020. Dostopno na:
https://seonet.ljse.si/?doc_id=75108.
56 Luka Koper d.d. (2021). Nerevidirano poročilo o poslovanju skupine in družbe Luka Koper, d.
d., v obdobju januar–junij 2021. Dostopno na:
https://www.luka-kp.si/za-vlagatelje/poslovna-porocila/.
Luka Rijeka. (2021). Financijska izvješća. Dostopno na:
https://lukarijeka.hr/financijska-izvjesca/.
Luka Rijeka. (2021). Terminali i servisi. Dostopno na:
https://lukarijeka.hr/terminali-i-servisi/.
Meridiana Rijeka Shipping agency. (2021). Port of Raša-Bršica. Dostopno na:
http://www.meridiana-agency.com/ports/rasa/.
Porto di Ravenna. (2021). Statistiche annuali. Dostopno na:
http://www.port.ravenna.it/category/portoravenna/statistiche/statistiche-formato-espo/.
Port of Monfalcone. (2021). Traffic Tables and Charts. Dostopno na:
http://www.porto.monfalcone.gorizia.it/eng/traffic.asp.
Port of Venice. (2021). The Ports in figures. Dostopno na:
https://www.port.venice.it/en/the-ports-in-figures.html.
Resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije. (2010). Uradni list RS, št. 87/10 in 75/16 z dne 3. novembra 2010.
Scalo Legnami (GCT). (2021). Karakteristike terminala. Dostopno na:
https://tarabochia.com/operations/terminals/terminal-multipurpose-scalo-legnami/.
Šverko, R. (2007). Optimizacija tehnoloških postopkov na Terminalu generalnih tovorov:
diplomska naloga. Portorož: R. Šverko.
Štefančič, P. (2003). Luka Koper kot logistično in distributivno središče za srednjo in vzhodno Evropo: diplomsko delo. Ljubljana: P. Štefančič.
57 Uredba o podrobnejši določitvi vrst tovora, ki se uvrščajo v posamezno kategorijo tovora za odmero takse na pretovor. (2019). Uradni list RS, št. 11/19 z dne 1. januarja 2019.
Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št.
661/2010/EU.
58
7. SEZNAM TABEL
Tabela 1. Lastnosti Terminala za generalne tovore. ... 8
Tabela 2. Lastnosti Terminala za hlajene tovore. ... 9
Tabela 3. Lastnosti Terminala za les. ... 10
Tabela 4. Lastnosti Terminala živih živali. ... 11
Tabela 5. Statistika ladijskega pretovora PC Generalni tovori za obdobje od 2009 do 2020 (v tonah). ... 12
Tabela 6. Pretovor strateških blagovnih skupin za obdobje od 2019 do 2020 (v tonah). ... 13
Tabela 7. Delež pretovora PC Generalni tovori po posameznih trgih za obdobje od 2017 do 2020 (v tonah). ... 14
Tabela 8. Polnjenje in praznjenje kontejnerjev v PC Generalni tovori od 2017 do 2020 (v tonah). ... 32
Tabela 9. Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti PC Generalni tovori (PC GT). ... 34
Tabela 10. Statistika pretovora generalnih tovorov v pristaniščih Koper, Trst, Benetke, Tržič in Ravena od 2017 do 2020 (v tonah). ... 40
Tabela 11. Pretovor lesa v pristaniščih Koper in Reka od 2017 do 2020 (v tonah). ... 42
59
8. SEZNAM SLIK
Slika 1. Pretovor ingotov aluminija. ... 5
Slika 2. Razporeditev terminalov PC Generalni tovori v Luki Koper. ... 7
Slika 3. Navedba ključnih podatkov na tovorni enoti. ... 28
Slika 4. Območje graditve ploščadi Piattaforma Logistica di Trieste. ... 41
Slika 5. Lokacija reškega pristanišča in pripadajočih območij. ... 43
Slika 6. Matrika BCG. ... 44
Slika 7. Otežen dostop do Luke Koper za tovorna vozila s tovorom izrednih dimenzij. ... 46
Slika 8. Kovinske nosilne noge in traverza. ... 49
60 Izjava študenta v slovenskem jeziku
Spodaj podpisana študentka Sara Šverko, vpisna številka 9180113, avtorica pisnega zaključnega dela z naslovom: Primerjalne prednosti koprskega pristanišča pri pretovoru generalnih tovorov (break bulk),
IZJAVLJAM,
1. da je pisno zaključno delo študija rezultat mojega samostojnega dela;
2. da je tiskana oblika pisnega zaključnega dela študija istovetna elektronski obliki pisnega zaključnega dela študija;
3. da sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v pisnem zaključnem delu študija in jih v pisnem zaključnem delu študija jasno označila;
4. da sem pri pripravi pisnega zaključnega dela študija ravnala v skladu z etničnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo pridobila soglasje etične komisije;
5. da soglašam z uporabo elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podrobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom članice;
6. da na UL neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja pisnega zaključnega dela študija na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija UL;
7. da dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v pisnem zaključnem delu študija in tej izjavi, skupaj z objavo pisnega zaključnega dela študija;
8. da dovoljujem uporabo mojega rojstnega datuma v zapisu COBISS.
V: Koper
Datum: 19. 01. 2022
Podpis študentke:
61 Izjava študenta v angleškem jeziku
I, the undersigned student Sara Šverko, registration number 9180113, the author of the written final work of studies, entitled: Advantages of Port of Koper in transshipment of general cargo (break bulk),
DECLARE,
1. The written final work of studies is a result of my independent work.
2. The printed form of the written final work of studies is identical to the electronic form of the written final work of studies.
3. I have acquired all the necessary permissions for the use of data and copyrighted works in the written final work of studies and have clearly marked them in the written final work of studies.
4. I have acted in accordance with ethical principles during the preparation of the written final work of studies and have, where necessary, obtained agreement of the ethics commission.
5. I give my consent to use of the electronic form of the written final work of studies for the detection of content similarity with other works, using similarity detection software that is connected with the study information system of the university member.
6. I transfer to the UL – free of charge, non‐exclusively, geographically and time‐wise unlimited – the right of saving the work in the electronic form, the right of reproduction, as well as the right of making the written final work of studies available to the public on the world wide web via the Repository of UL.
7. I give my consent to publication of my personal data that are included in the written final work of studies and in this declaration, together with the publication of the written final work of studies.
8. I give my consent to use of my birth date in COBISS record.
In: Koper
Date: 19.01.2022
Student's signature: