Laični oskrbovalci so osebe, ki zagotavljajo storitve dolgotrajne oskrbe starejšim družinskim članom, prijateljem, partnerjem in sosedom, ki živijo znotraj ali zunaj njihovega gospodinjstva in potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih (Swartz & Collins, 2019).
Po mnenju Rosell-Murphy in sodelavcev (2014) je laična oskrba glavni vir pri oskrbi starejših ljudi, kar potrjuje tudi podatek, da laični oskrbovalci zagotovijo kar 80 % celotne dolgotrajne oskrbe v Evropi, za kar praviloma ne prejmejo plačila (Eurocarer, 2016). Po mnenju OECD (2019) so prav laični oskrbovalci hrbtenica sistemov dolgotrajne oskrbe.
Poleg laičnih oskrbovalcev pa so v dolgotrajno oskrbo vključeni tudi formalni oskrbovalci, ki so strokovnjaki, med katere običajno uvrščamo medicinske sestre ali socialne oskrbovalce. Ti izvajalci ljudem, ki so pri izvajanju življenjskih aktivnosti kakorkoli omejeni, nudijo strokovno pomoč oziroma podporo in za to prejmejo plačilo (OECD, 2016).
Skrb za svojce je povezana z osebnim zadovoljstvom, občutkom koristnosti, hkrati pa tudi s fizičnim, psihičnim in finančnim bremenom, ki ga povzroča nudenje laične oskrbe (Swartz
6
& Collins, 2019). Na to nakazuje tudi dejstvo, da so v nekaterih primerih prisiljeni skrajšati delovnik ali dati odpoved, kar pa posledično prinaša nižje dohodke in kasneje nižjo pokojnino, kar jim predstavlja stres (Eurocarers, 2017b). Slednjega jim predstavlja tudi pomanjkanje znanja in spretnosti, zaradi česar večkrat zanemarjajo svoje potrebe (Swartz &
Collins, 2019). Ne morejo in ne znajo si zagotoviti petih zdravih obrokov dnevno, se slabše udeležujejo preventivnih programov in posledično se slabša tudi njihovo zdravstveno stanje (Nunez, 2021).
Družine, ki so soočene s povečano potrebo po dolgotrajni oskrbi in s tem večjo odvisnostjo njihovih svojcev, pogosto niso pripravljene na takšne izzive, saj se KNB ne pričakuje in jih ne uvrščamo v običajen življenjski cikel družine (Büscher et al., 2011).
Rosell-Murphy in sodelavci (2014) so v svoji raziskavi ugotovili, da laičnim oskrbovalcem velik del bremena (66,5 %) predstavlja tudi pomanjkanje socialne opore, zato poudarjajo pomen zmanjševanja ravni stresa ter zagotavljanje psihične in druge strokovne opore s strani strokovnjakov na primarni ravni zdravstva. Dokazali so tudi, da krepitev socialne opore izboljša kakovost življenja in zmanjša raven stresa. Z namenom zmanjšanja doživljanja stresa, okrepitve dobrega počutja in izboljšanja kakovosti življenja, moramo poskrbeti tudi za ohranjanje prostočasnih aktivnosti. Mnoge države so laične oskrbovalce že začele podpirati na različne načine. Omogočajo jim bolj prilagodljive delovne urnike, skrbijo za oddih, svetovanja, usposabljanja in plačane dopuste (OECD, 2019). Tekom let veliko družin prejme manj podpore s strani strokovnih delavcev, kot bi jo rabili, kar lahko povzroči negativne izkušnje pri nudenju oskrbe družinskemu članu. Posledično se laični oskrbovalci predčasno odločijo za to, da bodo oskrbo pacienta prepustili formalnim oskrbovalcem (Rosell-Murphy et al., 2014).
Laični oskrbovalci večkrat trpijo zaradi pomanjkanja samozavesti pri izvajanju oskrbe in zavedanja o pomenu in vrednosti dela, ki ga opravljajo, počutijo se izolirane in podcenjene (Eurocarers, 2017a). S tem, ko nudijo pomoč pri izvajanju ADL in IADL, si pridobijo veliko znanja, spretnosti in izkušenj, kar je pomemben pokazatelj o učinkovitosti njihovega dela in hkrati odlična priložnost za nadgradnjo njihovih znanj in izkušenj. Poleg tega pa to ni dobra naložba le zanje, ampak tudi za celotno družbo, saj s kakovostno izvedenim delom zmanjšajo možnost hospitalizacije pacientov. Za zagotavljanje čim bolj kakovostne laične oskrbe je pomembno, da se laični oskrbovalci udeležijo usposabljanj, kjer pridobijo znanja o boleznih in spretnosti, ki so potrebne za ohranjanje zdravja starejših, spretnosti v povezavi z nudenjem
7
pomoči pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potreb (hranjenje, oblačenje, kopanje) ter spretnosti o tem kako poskrbeti zase, obvladovati stresne situacije in obvarovati lastno zdravje. Slednje je najpomembnejše, saj lahko le v tem primeru nudijo kakovostno oskrbo starejših skozi daljše časovno obdobje (Eurocarers, 2017a).
Na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje se že vrsto let ukvarjajo z izvedbo tečajev za laične oskrbovalce. Programe redno dopolnjujejo glede na zaznane potrebe udeležencev. Ta usposabljanja vključujejo izmenjavo znanj in izkušenj med oskrbovalci ter posredovanje strokovnega znanja. Vsebinsko udeleženci pridobijo znanje s področja komunikacije, zdravja, osebne higiene. Strokovnjaki pa jim predstavijo pravilne načine premeščanja pacienta s postelje na invalidski voziček in obratno ter znanje o varovanju lastnega zdravja (Ramovš & Ramovš, 2018).
8
2 NAMEN
V diplomskem delu smo s pregledom strokovne in znanstvene literature raziskovali, na kakšen način se lahko medicinske sestre povezujejo z laičnimi oskrbovalci in se osredotočali na raziskovanje intervencij za opolnomočenje in podporo s strani medicinskih sester, ki pozitivno vplivajo na laične oskrbovalce oseb v dolgotrajni oskrbi, ki bivajo v domačem okolju.
Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako lahko medicinske sestre z različnimi intervencijami vplivajo na uspešnost delovanja laičnih oskrbovalcev pri njihovi oskrbi oseb v domačem okolju, ki potrebujejo pomoč pri ADL in IADL.
Oblikovali smo naslednji raziskovalni vprašanji: Katere intervencije opolnomočenja in podpore s strani medicinskih sester pozitivno vplivajo na laične oskrbovalce oseb v dolgotrajni oskrbi, ki bivajo v domačem okolju ter na kakšen način medicinske sestre najbolj pripomorejo k samostojnosti laičnih oskrbovalcev.
9
3 METODE DELA
V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Narejen je bil pregled domače in tuje znanstvene literature, objavljene od leta 2008 do 2021. Slednja je bila iskana v podatkovnih bazah CINAHL in MEDLINE ter v strokovnih revijah, v časovnem obdobju od septembra do novembra 2021. Pri iskanju literature smo upoštevali prosto dostopnost celotnega besedila v slovenskem in angleškem jeziku.
Za iskanje ustrezne literature je bil uporabljan naslednji iskalni niz: » nurse, nurses or nursing« AND » long-term care« AND » support or supporting or help or guidance or aid or assistance or empowerment« AND » informal caregiver or family caregiver or informal carer or family carer or lay caregiver«.
Izključitveni kriteriji so bili članki, ki se navezujejo na COVID-19, dvojniki, članki, ki so napisani v drugih jezikih, ter članki z omejenim dostopom do celotnega besedila.
Podatkovna baza Število zadetkov Število uporabljenih člankov
CINAHL 65 3
MEDLINE 17 2
Dodatno iskanje 471 4
Skupno število člankov 553 9
Tabela 1: Pregled literature v različnih podatkovnih bazah
Po pregledu podatkovnih baz je bilo najdenih skupaj 553 virov (Tabela 1). Najprej smo izključili podvojene članke, pregledali smo vire po naslovih. Sledil je pregled v celotnem obsegu besedila. Pri pregledu smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije, navedene zgoraj. Potek pregleda in izbora znanstvenih člankov smo ponazorili s PRISMA diagramom poteka pregleda literature, katerega prikazuje Slika 1.
10 Iskanje literature v
podatkovnih bazah (n=82)
Dodatna iskanja, t.i. siva literatura (n=471)
Skupno število zadetkov (n=553)
Odstranjeni dvojniki (n=192)
Pregled naslovov, izvlečkov ter drugih
podatkov o objavi (n=361)
Po neformalnem pregledu izključeni
zadetki (n=320)
Pregled polnih besedil
ali le izvlečkov (n=41) Po vsebinskem pregledu izključeni zadetki
(n=32)
Zadetki, vključeni v končno analizo (n=9) Vključitev v analizoPodrobnejši pregledPregled po kriterijihIdentifikacija zadetkov
Slika 1: Diagram poteka pregleda literature
11
4 REZULTATI
Rezultate pregleda literature smo razvrstili po posameznih vrstah pomoči oziroma podpore, ki jih medicinske sestre lahko nudijo laičnim oskrbovalcem. Članki, vključeni v analizo, so predstavljeni v Prilogi 1.