6Abraham Maslow (1908–1970) je bil ameriški psiholog, najbolj znan po svojih raziskavah motivacije in osnovnih človekovih potrebah. [25]
Slika 9: Maslowa hierarhija potreb [26]6Abraham Maslow (1908-1970) ameriški psiholog, najbolj znan po svojih raziskavah motivacije in osnovnih človekovih potreb [25]
18 željo po osebnem izražanju in pripadnosti. Ravno potencial mode za zadovoljitev osebnih in družbenih potreb pa je temelj za manipulacijo, saj ta v ljudeh ustvarja
»lažno« potrebo. [5]
Sprememba se mora najprej zgoditi pri oblikovalskem procesu, ki ne sme posploševati, ampak se mora osredotočiti na posameznika, ki bo to oblačilo nosil.
Oblačilu, ki je oblikovano pametno (naslovi čustvene, izrazne in fizične kakovosti uporabnika) in zadovolji potrebe ter želje posameznika, se podaljša njegova doba trajanja. Težave slabega prilagajanja oblačil bi lahko rešili s tehnologijo 3D skeniranja telesa. Ta omogoča natančnejšo izvedbo procesa meritev in pomirjanj brez fizičnega dotikanja v zgolj 12 sekundah. Skener je lahko povezan z računalniškim programom CAD, ki istočasno izriše tudi kroj. [7]
Pri trajnostnem oblikovanju je pomembna tudi prava količina, pri čemer bi bil zlasti primeren sistem oblikovanja po naročilu. S tehnologijo lahko povežemo masivno proizvodnjo z individualizacijo oblikovanja po naročilu. Oblačila bi bila izdelana »na zahtevo«. [7]
2.3 NOVI TRENDI V TRAJNOSTNIH MATERIALIH
Pospešen razvoj glede biomaterialov je predvsem odziv na slabe posledice uporabe plastike iz sintetičnih polimerov. Ti polimeri namreč izločajo nenehne, toksične in akumulativne kemikalije, ki uničujejo ravnovesje hormonov v telesu in povzročajo raka. Pri njihovi izdelavi se uporabljajo neobnovljivi viri energije. Mikroorganizmi v naravi nimajo encimov, s katerimi bi lahko razgradili sintetične polimere, zato se takšna plastika kopiči in povzroča onesnaženje okolja in s tem ekosistemov, kot so oceani, reke in prsti. Plastika je najbolj uporabljen material v modni industriji. V nasprotju s plastičnimi materiali se rastlinska in živalska vlakna dokaj hitro razgradijo. Problematične so predvsem mešanice vlaken, saj je tu razkroj zaradi prisotnosti nerazgradljivega materiala oviran. Še teže je razgraditi oblačila, saj vsebujejo razne lepljive medvloge, sukance, gumbe, zadrge ter druge elemente. Ti elementi se razkrojijo v zelo različnih časovnih obdobjih z različnimi učinki.
Biodegradacija je tako možna le, če je premišljena pred izdelavo. [5]
19 Pojem biomaterial se že nekaj časa pojavlja v različnih strokah, v modi pa je relativno nov in brez jasne definicije, saj se tudi pri strokovnjakih s tega področja pojavijo razlike v razumevanju izraza. Biofabricate7 je zato izdal zloženko z natančnim opisom novih materialov z namenom poenotenega razumevanja teh materialov med znanstveniki in modnimi oblikovalci. Njihova opredelitev biomaterialov bo temelj za opis novih »bio« materialov v tem poglavju. [27, 28]
Biomaterial je zelo širok pojem, kamor spadajo vsi materiali, ki imajo biološko povezavo, vendar brez specifikacije, kaj to biološko je. Bodisi je material narejen iz biomase, je pridobljen iz bioloških sestavin, se v proizvodnji uporablja biološki proces, je biorazgradljiv ali pa je mešanica vsega naštetega. Nekakšno nenapisano pravilo je, da naj bi biomaterial vseboval vsaj 50 % kakršnekoli biološke povezave.
Nekoliko ožji pojem od pojma biomaterial je biobaziran ali material, pridobljen na biološki osnovi. Takšen material je v celoti ali delno pridobljen iz biomase, kot so rastline, drevesa ali živali. Biomasa je lahko fizično, kemično ali biološko obdelana.
Ta termin torej izključuje materiale, pridobljene iz naftnih derivatov, vključuje pa vsa naravna rastlinska in živalska vlakna, regenerirana celulozna vlakna, naravne polimere (hitin, keratin, kazein), živalsko usnje in njegove nadomestke iz mešanice sintetike in bombaža (kar zadostuje minimalni zahtevi za opredelitev materiala kot biobaziranega). [28]
Med biobazirane materiale spadajo biosintetični/bioplastični materiali in biofabricirani (izdelani na podlagi biološkega procesa). Glavna razlika med tema dvema skupinama je, da biosintetični materiali niso neposredno izdelani iz živih celic in mikroorganizmov, ampak so pridobljeni iz biomase (največkrat škroba).
Biopolimere za nekatere biosintetične materiale pa lahko pridobimo tudi iz biofabriciranih surovin, ki nastanejo z mikrobno fermentacijo. Biofabricirane materiale izdelajo žive celice in mikroorganizmi, kot so bakterije, kvasovke in micelij (biološko nabrani, »samorastoči«) ali zgradijo vsaj bolj kompleksne gradnike za material (biofabricirane ali biološko izdelane surovine). [28]
7Biofabricate je spletna platforma, ki se ukvarja z biomateriali in s svojim znanjem pomaga globalni skupnosti mladih podjetij, že uveljavljenim podjetjem in investitorjem. [28]
Biofabricate7 spletna platforma, ki se ukvarja z biomateriali in s svojim znanjem pomaga globalni skupnosti mladih pojetij, že uveljavljenim podjetjem in investorjem [28].
20 2.3.1 Bioplastični/biosintetični materiali
Biosintetični ali bioplastični materiali so polimeri, ki so v celoti ali delno biološko pridobljeni ali vsaj delno pridobljeni iz obnovljivih virov energije. To pomeni, da so bodisi pridobljeni iz biološkega izvora (biomase) in/ali je proces proizveden na podlagi živečih organizmov, ki proces pretvorbe enostavnih v kompleksne molekule izvedejo z biosintezo. Primeri biosintetičnih materialov vključuje fermentacijo (najpogosteje sladkorjev) ali katalitično pretvorbo biomase za oblikovanje novih materialov, ki bodo postali nadomestki današnjih sintetičnih materialov. [28]
Termin bioplastika se v pogovornem izrazoslovju pogosto uporablja za dve vrsti materialov: biobazirano plastiko (plastiko, ki je vsaj delno narejena iz bioloških snovi ali z biološkim procesom) ter biorazgradljivo plastiko (plastika, ki lahko popolnoma razpade na podlagi mikroorganizmov v določenem časovnem obdobju in pri določenih razmerah). Da je bioplastika razgradljiva v določenem okolju, mora biti substrat za mikroorganizme, ki jih lahko najdemo v tem okolju. Bioplastika je sestavljena iz enega ali več biopolimerov (biomase), enega ali več plastifikatorjev