Marjeta Hribar, dipl.m.s.
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo marjetka.hribar@gmail.com
IZVLEČEK
Na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intezivno terapijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana se od leta 2014 opravlja prevoze otrok s prirojeno srčno napako na zdravljenje v Deutsches Herzzentrum München in tudi v bolnišnico Motol v Prago. Razlog za napotitev otroka s prirojeno srčno napako v tujo zdravstveno ustanovo je izvedba operativnega posega, ki ga ni mogoče opraviti v slovenskem prostoru. Po odločitvi o načinu prevoza in potrebnem spremstvu kontaktna medicinska sestra prevzame logistično organizacijo. Za izvedbo varnega in kakovostnega transporta je potrebno upoštevati več dejavnikov: trajanje transporta, neposredno pripravo otroka, njegovo diagnozo in možne zaplete. Izbor potrebne opreme, medicinsko tehničnih pripomočkov in aparatur ter pravilen nadzor otroka je odvisen od njegovega zdravstvenega stanja. Med potjo medicinska sestra nadzoruje otroka, planira in izvaja aktivnosti glede na otrokovo zdravstveno in splošno stanje ter z ostalimi člani medicinske ekipe skrbi za varen in kakovosten transport.
Ključne besede: prevoz, srčna okvara, zdravstvena nega
UVOD
Na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intezivno terapijo, Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana od leta 2014 opravljamo prevoze otrok s prirojeno srčno napako na zdravljenje v Deutsches Herzzentrum München in tudi v bolnišnico Motol v Prago. V letu 2014 je bilo premeščenih 52 otrok, od teh so bili 4 otroci premeščeni v Prago. Medicinska ekipa Eurolinka pa je premestila 18 otrok.
Razlog za napotitev otroka s prirojeno srčno napako v tujo zdravstveno ustanovo je izvedba operativnega posega, ki ga ni mogoče opraviti v slovenskem prostoru.
Namen prispevka je prikazati vlogo medicinske pri transportu otroka s prirojeno srčno napako z vidika medicinske sestre.
Priprava na transport
Po opravljeni diagnostiki in postavitvi diagnoze lečeči zdravnik otroka predstavi na kardiokirurškem konziliju, ki ga sestavljajo zdravnik kardiolog, kardiovaskularni kirurg, pediater intenzivist in kontaktna medicinska sestra. Konzilij odloči kje in kdaj bo otrok operiran. V primeru, da potrebuje operativni poseg v tujini se opredeli način prevoza (medicinsko letalo, reševalno vozilo, redna letalska linija ali lasten prevoz) in spremstvo- samo eden od staršev, medicinska sestra in/ali zdravnik. Odločitev o načinu prevoza ter potrebnem spremstvu narekuje otrokovo zdravstveno stanje.
39 Vloga kontaktne medicinske sestre
Kontaktna medicinska sestra skupaj s starši uredi vso potrebno dokumentacijo, ki je potrebna za zdravljenje v tujini in organizira prevoz.
Način prevoza:
1. Prevoz z reševalnim vozilom
Kontaktna medicinska sestra uredi vso potrebno dokumentacijo in obvesti reševalno postajo Kliničnega centra.
2. Prevoz z medicinskim letalom
Prvi stik z letalsko družbo, ki opravlja take prevoze vzpostavi zdravnik. Kontaktna medicinska sestra uredi vso potrebno dokumentacijo in hkrati obvesti slovensko letališče ter reševalno postajo, ki opravi prevoz od letališča do bolnišnice.
3. Redna letalska linija ali lasten prevoz
V primeru takega načina transporta so starši otroka s strani kontaktne medicinske sestre samo obveščeni o datumu sprejema v bolnišnico.
Ne glede na način prevoza, kontaktna medicinska sestra poskrbi, da je vsa dokumentacija popolna in pravočasno posredovana sprejemni bolnišnici. Vključuje medicinsko dokumentacijo in poročilo zdravstvene nege (če je otrok hospitaliziran) v tujem jeziku.
Izvedba transporta
Način izvedbe transporta narekuje otrokovo zdravstveno stanje. V primeru, da otrokovo stanje ne dopušča transporta v spremstvu staršev, ga opravi medicinska ekipa. Sestavo medicinske ekipe in način transporta določi konzilij (diplomirana medicinska sestra in zdravnik specialist ali samo diplomirana medicinska sestra). Ko se določi način in potrebno spremstvo, medicinska ekipa pridobi podatke o otroku.
V primeru transporta z reševalnim vozilom kontaktna medicinska sestra obvesti reševalno postajo in opredeli zahteve glede vozila (prevoz inkubatorja ali z nameščenim otroškim sedežem oziroma ležiščem). Za izvedbo varnega transporta je potrebno upoštevati več dejavnikov: trajanje transporta, neposredno pripravo otroka, njegovo diagnozo in možne zaplete. Izbor potrebne opreme, medicinsko tehničnih pripomočkov in aparatur ter pravilen nadzor otroka je odvisen od njegovega stanja. (Teasdale, Hamilton, 2004). Cilj je varen in kakovosten transport ter preprečitev poslabšanja otrokovega zdravstvenega stanja.
Pri izbiri opreme in medicinsko tehničnih pripomočkov se držimo načela »ne preveč in ne premalo«. (Darcy, 2000).
Po smernicah in priporočilih za izvedbo varnega transporta (Warren, Fromm, Orr.et al;2004, Anzca; 2013), potrebujemo opremo za vzdrževanje proste dihalne poti (ročni dihalni balon, pripomočke za intubacijo, aspirator, respirator, kisikove jeklenke in jeklenke s stisnjenim zrakom), pripomočke za nastavitev intravenske poti, infuzijske raztopine za intravensko dovajanje, zdravila, monitor za spremljanje vitalnih znakov in defibrilator z ustreznimi elektrodami.
Naloge medicinske sestre med transportom
Medicinska sestra poskrbi za varen transport. Odvisno od otrokove starosti se za transport uporablja inkubator, otroški sedež ali ležišče s poudarkom na varnem pripenjanju. Otroku je potrebno zagotoviti udobje. Vsako nelagodje se pri otroku s prirojeno srčno napako lahko odraža v spremembi vitalnih znakov. (London, Ludewig, Ball, Binder; 2007). Medicinska
40 sestra poskrbi za vzdrževanje normalne telesne temperature, predvsem pri majhnih otrocih in če se uporablja inkubator.(Teasdale, Hamilton; 2004). Na monitorju za nadzor vitalnih znakov spremlja srčni utrip, nasičenost krvi s kisikom in krvni tlak. Opazuje in ocenjuje dihanje otroka, barvo kože in sluznic ter pojav eventuelnega potenja. Vsako spremembo kritično oceni. V primeru poslabšanja otrokovega zdravstvenega stanja sledi navodilom zdravnika.
V dogovoru z vozniki reševalnega vozila in glede na potrebe otroka planira postanke na poti, ki je namenjen hranjenju in preoblačenju otroka. V tem času otrok tudi zaužije zdravila, ki jih intermitentno dobiva.
Pomembna je komunikacija z voznikom reševalnega vozila. Vožnja mora biti hitra, varna, čimbolj enakomerna, brez pospeškov in pojemkov. Pravočasno in če se le da se je potrebno izogibati zastojem v prometu v izogib podaljševanja trajanja transporta. V primeru potrebe po nujni vožnji je potrebno poznati pravila in predpise posameznih držav. V primeru večje spremembe otrokovega zdravstvenega stanja, ki bi bila nerešljiva z opremo in pripomočki v reševalnem vozilu sledi prevoz v najbližjo bolnišnico, zato mora biti medicinska ekipa seznanjena z lokacijami urgentnih centrov ves čas poti.
Kadar so z otrokom prisotni tudi starši je potrebno posebno pozornost nameniti tudi njim. Pri vseh je prisoten stres zaradi bolezni otroka. Predvsem jih skrbi izid operacije in kako se bodo znašli v tujem okolju, sploh če ne govorijo tujega jezika. Potrebujejo pogovor, poslušanje, pomiritev in vzpodbudo. Med potjo se jih spodbuja, da z našo pomočjo čim več naredijo sami (preoblačenje, previjanje, hranjenje). S tem ohranijo povezanost z otrokom in občutek koristnosti.
Po prihodu v sprejemno bolnišnico se otroka preda zdravstvenemu osebju. Glede na to, da je vsa medicinska dokumentacija in dokumentacija zdravstvene nege že dostavljena po elektronski poti predaja vsebuje poročilo posebnosti, ki se nanašajo na aktivnosti v času transporta.
ZAKLJUČEK
Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana ima dolgoletne izkušnje pri prevozu kritično bolnih otrok po Sloveniji, zato imamo vso potrebno opremo, strokovno znanje ter ustrezno usposobljeno osebje tudi za prevoz otroka s prirojeno srčno napako na zdravljenje v tujino.
Po odločitvi konzilija o napotitvi otroka na operativni poseg v tujino, prevzame kontaktna medicinska sestra logistično organizacijo transporta. Medicinska sestra z ostalimi člani medicinske ekipe pripravi potrebno opremo in pripomočke. Med potjo nadzoruje otroka ter planira in izvaja aktivnosti glede na otrokovo zdravstveno in splošno stanje.
Cilj je varen in kakovosten transport ter preprečitev poslabšanja otrokovega zdravstvenega stanja.
V prihodnosti si želimo pripraviti protokol, ki bi nam vsem močno olajšal organizacijo in izvedbo transporta.
LITERATURA
Darcy, D., 2000. Keeping patients save during intrahospital transport. CriticalCareNurse, Vol 30. No.4, pp. 18-33.
ANZCA, 2013. Guidelinesfor transport of criticaly ill patient. Dostopno na: www.anzca.edu.au
41 Warren, J., Fromm, RE., Orr, RA., et al., 2004. Guidelines for intrahospital transport of critically ill patients. CritCare Med. Vol.32, No1, pp. 256-261.
London, ML., Ladewig, PW., Ball, J., Binder, RC., 2007. The child with alternations in cardiovaskular function. In: Maternal and child nursing care. Second ed. New Jersey: Pearson Education, pp. 1439-1448.
Teasdale, D., Hamilton, C., 2004. Baby on the move: issues in neonatal transport. CritCare Med Vol.32.No1, pp. 20-25.
42