Mednarodna konkurenènost 48

V povpreèju leta 2003 sta se cenovna in stroškovna konkurenènost slovenskih predelovalnih dejavnosti poslabšali, v najveèji meri zaradi šibkega ameriškega dolarja. Slovenski tržni delež na tujih trgih se je poveèal tretje leto zapored, vendar ob moèno upoèasnjeni dinamiki rasti.

Na valutnem obmoèju razvitih OECD trgovinskih partneric se je cenovna konkurenènost slovenskega gospodarstva lani poslabšala. Zaradi moènega padca ameriškega dolarja do evra je tolar v letu 2003 do košarice valut OECD⁴⁹ nominalno depreciiral le za 0.2% (gl. okvir 9). Postopno umirjanje nominalne depreciacije tolarja do evra se je namreè nadaljevalo (iz 3.7% v povpreèju leta 2002 na 3.2% v povpreèju leta 2003). Kljub umirjanju rasti relativnih cen življenjskih potrebšèin (iz 5.8% na 4%) je tolar do košarice valut OECD realno pospešeno apreciiral (za 3.8%). Èe upoštevamo lani moèno upoèasnjeno rast relativnih cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (iz 5% na 1.4%), pa se je realna apreciacija efektivnega teèaja tolarja umirila (na 1.2%). Pri tem se je na valutnem obmoèju evra slovenska cenovna konkurenènost lani le rahlo poslabšala (merjeno z relativnimi cenami

življenjskih potrebšèin za 0.8%) oz. celo izboljšala (merjeno z relativnimi cenami industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za 1.5%).

Precej slabša kot pred letom je bila lani slovenska cenovna konkurenènost tudi v primerjavi s Hrvaško in CEFTA-4⁵⁰. Tolar se je do hrvaške kune realno (merjeno z relativno inflacijo) okrepil za 5% (v letu 2002 za 0.2%), do valut CEFTA-4 pa za 4.5%, po triletnem realnem upadanju.

V letu 2003 se je na valutnem obmoèju razvitih trgovinskih partneric trend poslabševanja stroškovne konkurenènosti slovenskih predelovalnih dejavnosti nadaljeval. Tako je tolar do košarice valut OECD, deflacioniran z rastjo relativnih stroškov dela na enoto proizvoda, realno apreciiral za 2.4%. Poslabšanje je bilo posledica moèno upoèasnjene depreciacije nominalnega efektivnega teèaja tolarja (zaradi šibkega ameriškega dolarja, gl. okvir 9). Rast realnih stroškov dela na zaposlenega, deflacionirana s cenami življenjskih potrebšèin, je bila namreè skromna

48 Za mednarodno konkurenènost slovenskega gospodarstva je dolgoroèno odloèilno ustvarjanje znanja, tako v njegovem podjetniškem sektorju kot družbi kot celoti. Poveèevanje konkurenènosti podjetniškega sektorja spremljamo s kazalniki konkurenènosti, kazalniki strukturnih sprememb (investicijska aktivnost, faktorska struktura izvoza, struktura izvoza glede na tehnološko zahtevnost panog, delež inovativnih podjetij) in kazalniki internacionalizacije (delež vhodnih in izhodnih neposrednih investicij). Med kazalniki konkurenènosti sta poleg produktivnosti dela, ki je eden od temeljnih indikatorjev konkurenène sposobnosti gospodarstva, še stroški dela na enoto proizvoda in tržni delež, ki kaže, ali je rast izvoza posledica izboljšanja izvozne konkurenènosti ali pa rasti izvoznih trgov. Ker teèaj, relativne cene in relativni stroški dela na enoto proizvoda v odprtem gospodarstvu, kot je slovensko, kratkoroèno pomembno vplivajo na njegovo poslovanje, odražajo pa se tudi na rasti tržnih deležev, se v tem poglavju osredotoèamo nanje, analiza kazalnikov strukturnih sprememb in internacionalizacije pa je dostopna v Poroèilu o razvoju 2004.

49 Evra, ameriškega dolarja, švicarskega franka in britanskega funta.

50 Èeško, Madžarsko, Poljsko in Slovaško.

(1.1-odstotna, deflacionirana z nominalnim efektivnim teèajem pa kar 6.6-odstotna).

Izhajala je iz pospešenega padca drugih prejemkov iz dela (za 4.8% glede na 1.1-odstotni padec v letu 2002), pa tudi upoèasnjene rasti realnih plaè (te so se povišale za 1.9% glede na 2.5%). Rast produktivnosti dela se je ohranila na ravni leta 2002 (3.4%), ker je ob sicer upoèasnjeni rasti obsega proizvodnje (iz 2% na 1.6%) nekoliko izraziteje upadla tudi zaposlenost (za 1.7% glede na 1.4%). Na valutnem obmoèju evra se je stroškovna konkurenènost slovenskih predelovalnih dejavnosti v letu 2003 nekoliko izboljšala (za 0.6%).

V primerjavi s CEFTA-4 je bil v letu 2003 veèletni trend izboljševanja stroškovne konkurenènosti slovenskih predelovalnih dejavnosti prekinjen. Rast relativnih stroškov dela na enoto proizvoda je bila 2.7-odstotna.

Rast slovenskega agregatnega tržnega deleža se je v letu 2003 upoèasnila (iz 0.510%

v povpreèju leta 2001, na 0.543% v letu 2002 in 0.548% v letu 2003). Upoèasnjena rast je bila posledica ponovnega padca tržnega deleža na za slovenske izvoznike zelo pomembnem nemškem (po dveletni rasti) in francoskem trgu (po triletni rasti) ter njegovega pospešenega upadanja na hrvaškem trgu, kjer je bil že v letu 2002 na rekordno nizki ravni (gl. tudi str. 50). Hkrati je bila bistveno poèasnejša (3.4-odstotna) kot v letu 2002 (10.2-odstotna) tudi rast tržnega deleža v CEFTA-4. Na italijanskem, avstrijskem in ameriškem trgu se je rast tržnega deleža pospešeno nadaljevala, po enoletnem padcu pa je lani prišlo do njegove ponovne rasti na ruskem trgu. Na trgu :

5 2 a l e b a

T Indikatorijcenovneinstroškovnekonkurenčnosti

P

- ovprečnestopnjerasitv%

1 0 0

2 2002

3 0 0

2 2004

a n e c

O Napoved

a j r a l o t j a č e t i n v i t k e f

E ¹

o n l a n i m o

N -5.8 -2.9 -0.2 -0.8

n i č š b e r t o p . n e jl v i ž e n e c .l f e d -o n l a e

R -0.1 2.7 3.8 1.1

e t n e n o p m o k n i h i t s o n v a j e d h i n l a v o l e d e r p v a d o v z i o r p o t o n e a n a l e d i k š o r t

S ²

o n l a n i m o n T I S

V 8.5 6.3 3.3 1.6

t u l a v ir a š o k

V ³ 2.2 3.2 3.1 0.8

o n v it a l e r -t u l a v ir a š o k

V ⁴ 0.7 2.4 2.4 0.3

o n l a e r -a g e n e l s o p a z a n a l e d i k š o r t

S ⁵ 1.8 2.3 1.1 2.4

i k m e j e r p i g u r d n i e č a l p e t s i

Č 0.8 1.6 0.3 2.2

č a l p v e ti n e m e r b o a n č v a

D ⁶ 0.6 0.4 0.3 0.0

a l e d t s o n v it k u d o r

P ⁷ 1.8 3.4 3.4 4.1

j a č e t i n v it k e f e i n z i v e d / e n e

C 2.1 4.3 5.4 2.5

: v o k t a d o p r i

V APP,BS,SURS,OECD,EC,preračuniUMAR. :

e b m o p O

1Rastvrednositpomenirasitvrednosittolajrainobratno

2Zapodjejtainorganizacjies3invečzaposlenim,i(ZAP-M)

3Samodomačifaktorij

4Gledenaraststroškovdelanaenotoproizvoda7najpomembnejšihOECDtrgovinskihpartneirc

5Delfacioniranoscenamiživjlenskihpotrebščin

6Razmejrebrutoplačeinpirspevkidelodajalcev/čisteplače

7Obsegproizvodnjenazaposlenega

Okvir 9: U~~~~~inki {ibkega ameri{kega dolarja na slovensko cenovno konkuren~~~~~nost v letih 2002–2003

Med junijem 2001 in decembrom 2003 se je vrednost ameriškega dolarja do evra zmanjšala nominalno za veè kot 30%. V povpreèju leta 2003 je bil ameriški dolar do evra nominalno za 16.6% nižji kot pred letom in za 18.7% nižji kot v povpreèju let 2001–2002. Kljub moènemu nominalnemu padcu ameriškega dolarja do evra v zadnjih dveh in pol letih pa njegova lanska vrednost od nekoliko dolgoroènejšega povpreèja, doseženega v obdobju 1992–2002 ni bistveno odstopala (2.8-odstotni padec). Tudi do švicarskega franka in britanskega funta je ameriški dolar nominalno moèno padel, vendar pa je njun vpliv na gibanje košarice valut OECD zaradi majhnega deleža v valutni strukturi slovenske blagovne menjave zelo majhen.

Vpliv moènega padca ameriškega dolarja do evra na poslabšanje slovenske cenovne konkurenènosti je bil relativno velik, posebej v letu 2003. Prispevek padca vrednosti ameriškega dolarja do košarice valut na poslabšanje v letu 2002 je bil 0.8-odstotne toèke, v letu 2003 pa 3.1-odstotne toèke. Za toliko bi bilo namreè poslabšanje cenovne konkurenènosti slovenskih izvoznikov manjše, èe bi v letih 2002 in 2003 bilo razmerje ameriškega dolarja do košarice valut enako doseženemu povpreèju v letu 2001.

Zaradi hitrega upadanja vrednosti dolarja je bilo po juniju 2001 poslabšanje cenovne konkurenènosti slovenskih izvoznikov na valutnem obmoèju ameriškega dolarja zelo izrazito. Realni teèaj tolarja do USD je bil deflacioniran z relativnimi cenami življenjskih potrebšèin decembra 2003 za 46.3% višji kot junija 2001, v povpreèju leta 2003 za 19.8% višji kot pred letom, za 24% višji kot v povpreèju let 2001–2002 in le za 6.1% višji kot v povpreèju let 1992–2002.

Delež blagovne menjave slovenskega gospodarstva, ki se realizira v ameriških dolarjih, je relativno majhen, in se zmanjšuje. V obdobju 1995–2003 se je delež

izvoza blaga, realiziranega v ameriških dolarjih znižal, od 12.9% na 9.4%, uvoza pa od 17.2% na 12.9%, medtem ko se je v evrih (oz. valutah trgovinskih partneric, ki so prevzele evro) poveèal od 80.4% na 87.3% oz. od 76.9% na 83.7%. Delež

izvoza in uvoza realiziranega v britanskih funtih in švicarskih frankih je od skupnih 2.5% padel na 1%. Saldo slovenske blagovne menjave realizirane v ameriških dolarjih je bil stalno izrazito negativen; pokritje uvoza z izvozom se je od leta 1995 gibalo med 50% in 70%.

Zaradi veèjega dolarskega uvoza blaga od izvoza realiziranega v dolarjih so na agregatni ravni uèinki šibkega ameriškega dolarja na poslovanje slovenskega gospodarstva pozitivni. Ob predpostavljenih nespremenjenih dolarskih cenah padec ameriškega dolarja do tolarja sicer vpliva na znižanje tolarskih prihodkov iz izvoza na eni strani, vendar pa na drugi strani poceni tudi v tolarjih izražen uvoz. Ker je obseg prvega v primerjavi z drugim manjši, je uèinek na agregatni ravni pozitiven.

To velja tudi za blagovno menjavo z Rusijo, kjer je, ob sicer pozitivnem saldu blagovne menjave, dolarski uvoz v primerjavi z dolarskim izvozom stalno veèji.

Predvsem kratkoroèno so tako prizadeta le tista podjetja, ki so neto izvozniki na valutno obmoèje ameriškega dolarja. Mnogi med njimi se pred tovrstnimi teèajnimi

riziki tudi zavarujejo, zato je vpliv na njihove rezultate poslovanja manjši in bolj postopen. Po drugi strani pa njihova cenovna konkurenènost na dolarskem valutnem obmoèju tudi lani ni bistveno odstopala od dolgoroènega povpreèja.

Padec ameriškega dolarja do evra ima na slovensko gospodarstvo tudi posredni uèinek. Moèan evro poslabšuje izvozno konkurenènost držav evro obmoèja, kar poveèuje negotovost njihovega gospodarskega okrevanja. Ker Slovenija z njimi realizira glavnino svoje blagovne menjave, lahko moèan evro negativno vpliva tudi na našo gospodarsko rast.

Okvir 9: U~~~~~inki {ibkega ameri{kega dolarja na slovensko cenovno konkuren~~~~~nost v letih 2002–2003- nadaljevanje

EU je bila tudi v letu 2003 rast slovenskega tržnega deleža nižja od rasti tržnega deleža CEFTA-4. V državah nekdanje Jugoslavije, ki v preraèun agregatnega tržnega deleža niso zajete, se je lani po dveletni skromni rasti v Makedoniji slovenski tržni delež zmanjšal (na rekordno nizkih 7.3%). Rast slovenskega tržnega deleža v Srbiji in Èrni gori se je upoèasnjeno nadaljevala (iz 5.2% na 5.4%). S podatki za Bosno in Hercegovino, kjer se je v letu 2002 trend rasti slovenskega tržnega deleža pospešeno nadaljeval (iz 12.3% na 13.6%), za leto 2003 še ne razpolagamo.

Na zaèetku leta 2004 se je pod vplivom okrepitve ameriškega dolarja in moènega umirjanja rasti relativnih cen življenjskih potrebšèin slovenska cenovna konkurenènost na valutnem obmoèju razvitih OECD partneric celo izboljšala, trend poslabševanja na medletni ravni pa se je moèno umiril. V nasprotju s tem se je, upoštevajoè pospešeno rast relativnih cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, poslabšanje cenovne konkurenènosti poveèalo. Medtem ko se je trend postopnega umirjanja nominalne depreciacije tolarja do evra nadaljeval, je tolar do košarice valut OECD marca v primerjavi z decembrom nominalno padel za 0.6% (enako kot tolarja do evra), v prvih treh mesecih skupaj glede na primerljivo obdobje pred letom pa za 0.1% (do evra za 2.6%). Realno je bil, merjeno z rastjo relativnih cen

življenjskih potrebšèin, marca za 0.3% nižji kot decembra (do evra za 0.1%), v prvih treh mesecih skupaj pa za 2.2% višji kot pred letom (do evra za 0.3% nižji).

Èe upoštevamo rast relativnih cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, je bil tolar februarja do košarice valut OECD realno za 1% višji (do evra za 0.6%), v prvih dveh mesecih skupaj glede na primerljivo obdobje pred letom pa za 2.9%

višji (do evra za 0.4%).

V primerjavi s Hrvaško in CEFTA-4 se je cenovna konkurenènost v prvih dveh mesecih letos izboljšala (merjeno z relativno inflacijo je tolar depreciiral za 1.2%

oz. 0.5%), na medletni ravni pa je bila slabša (realna apreciacija tolarja za 0.6% oz.

3%).

Stroškovna konkurenènost slovenskih predelovalnih dejavnosti se je po izboljšanju v lanskem zadnjem èetrtletju na zaèetku leta 2004 ponovno poslabšala. Relativni stroški dela na enoto proizvoda v košarici valut OECD so bili februarja za 0.7%

(trendno) oz 1.2% (po desezoniranih podatkih) višji kot decembra, v prvih dveh

mesecih skupaj pa za 4.7% višji kot pred letom. Poslabšanje je bilo na meseèni ravni posledica upadanja produktivnosti dela (za 0.4% oz. 1.2%) zaradi krèenja obsega proizvodnje (za 0.7% oz. 1.5%). Na medletni ravni pa je poslabšanje izhajalo iz pospešene rasti realnih stroškov dela na zaposlenega (deflacionirano s cenami

življenjskih potrebšèin za 3.1%), medtem ko se je rast produktivnosti dela upoèasnila (na 1.8%).

V povpreèju leta 2004 bo na valutnem obmoèju razvitih OECD trgovinskih partneric poslabšanje slovenske cenovne konkurenènosti precej manj izrazito kot pred letom, stroškovna konkurenènost slovenskih predelovalnih dejavnosti pa se bo le rahlo poslabšala. Ob tehnièni predpostavki, da bo ameriški dolar do evra do konca leta nihal okoli razmerja 1.22 USD za 1 evro, bo tolar do košarice valut OECD nominalno za 0.8% nižji (do evra za 2.1% nižji). Pri nadaljnjem umirjanju rasti relativnih cen

življenjskih potrebšèin (na 1.9%) bo realna rast efektivnega teèaja tolarja 1.1-odstotna (do evra naj bi tolar realno padel za 0.2%). Rast produktivnosti dela se bo pod vplivom oživljanja proizvodnje (3.1-odstotna rast obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti) okrepila na 4.1%, saj prièakujemo, da se bo v predelovalnih dejavnostih umirilo upadanje zaposlenosti (na -1%). Ob upoèasnjeni nominalni rasti bo realna rast stroškov dela na zaposlenega, deflacionirana s cenami življenjskih potrebšèin precej nižja (2.4-odstotna) od rasti produktivnosti dela, deflacionirana z deviznim teèajem pa nekoliko višja (4.9-odstotna). Relativni stroški dela na enoto proizvoda v košari valut OECD se bodo v predelovalnih dejavnostih zato rahlo poveèali (za 0.3%).

In document 1.1. Pregled gospodarskih gibanj po državah (Strani 43-47)