Raziskava, ki sem jo izvedla, je kvalitativna in empirična, saj sem skozi pripovedi intervjuvancev zbirala novo, neposredno izkustveno gradivo na področju otrok s posebnimi potrebami v času epidemije koronavirusa Covid-19 (Mesec, Rape Žiberna in Rihter, 2009, str.
230). Raziskava se nanaša na tretjo triado otrok, starih od enajst do petnajst let, ki imajo lažje motnje v duševnem zdravju ter se izobražujejo na oddelku s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom na osnovni šoli za otroke s posebnimi potrebami (OPP). Ti predstavljajo večinski delež otrok, ki se izobražuje v osnovni šoli za OPP.
Zaradi kompleksnosti teme so iz obravnave izpuščeni otroci, ki obiskujejo oddelek posebnega programa vzgoje in izobraževanja (PPVI). Kvalitativno raziskovanje izhaja iz predpostavke, da vsak podatek lahko pokaže proučevan pojav v popolnoma drugačni podobi, kot smo sprva predvidevali (Vogrinc, 2008 str. 54). Ker sem raziskavo izvajala v času epidemije, sem zaradi ukrepov imela otežen dostop do vzpostavitve osebnega stika z otroki ter do vključevanja v njihovo okolje. Izzive in stiske otrok v času epidemije sem raziskovala z vidika učiteljev in šolskih svetovalnih delavk, saj so ti z učenci dnevno v stiku in jih dobro poznajo. Bili so prvi, ki so ob ponovnem odprtju šole sprejeli učence ter naslovili njihove stiske, jim nudili pomoč in predstavljali njihov glas (Grošelj, 2021).
3.2 Merski inštrument in viri podatkov
Za to vrsto raziskave sem kot metodo zbiranja podatkov uporabila intervju. Kot merski instrument, ki usmerja postopek za pridobivanje podatkov, sem uporabila delno strukturiran vprašalnik s smernicami, kar pomeni, da sem že vnaprej imela zapisana okvirna vprašanja, katera sem na podlagi poteka pogovora prilagajala in dodajala podvprašanja (Mesec, Rape Žiberna in Rihter, 2009, str. 230). S tem sem lažje odkrila, kje so problemi, kako intervjuvani gledajo nanje, kako se pogovarjajo itd. Hkrati so bili odgovori bolj spontani, konkretni ter osebni (Kordeš in Smrdu, 2015). Vprašanja so razdeljena na tri glavne tematske sklope, ki izhajajo iz raziskovalnih vprašanj. Raziskovala sem stiske pri otrocih s posebnimi potrebami v času, ki so nastopile med spremembami na področju izobraževanja, soočenja z izrednimi razmerami v njihovem vsakdanu in družinskem okolju ter procesa pomoč, ki nudi podporo otroku v stiski. V teh sklopih so bila pri različnih osebah v ospredju različna vprašanja, ampak sem v večini zajela vse informacije, ki sem jih za svojo raziskavo potrebovala.
22
3.3 Populacija in vzorčenje
Populacijo raziskave predstavljajo zaposleni na dveh osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami. To sta osnovna šola Jela Janežiča v Škofji Loki in osnovna šola Helene Puhar v Kranju. Vzorec je namenski, neslučajnostni in priložnosti. Na vsaki šoli ga predstavljajo zaposleni, ki so vsaj dve leti v delovnem razmerju na OŠ in imajo stik z učenci tretje triade na NIS-programu. Vzorec obsega različne poklicne profile. Intervjuvanih je bilo pet učiteljic, en učitelj in dve šolski svetovalni delavki1. V spodnji tabeli prikazujem splošne podatke intervjuvanih, ki sem jim zaradi želje po anonimnosti pripisala različne oznake. Skupno torej osem strokovnih delavcev, ki si kot osebe vključene v otrokovo okolje prizadevajo doseči največje korist otrok s posebnimi potrebami. Zagovorništvo najpogosteje potrebujejo ljudje, ki težko govorijo sami zase/se težko ali sploh ne morejo postaviti za svoje pravice (Zaviršek, 2008, str. 69), kar je pri otrocih s posebnimi potrebami, ki imajo nižjo kognitivno raven ključno.
Najpogosteje ga opredeljujejo kot dejavnost, ki vključuje eno ali več oseb, ki se zavzemajo za uresničevanje svojih potreb in želja. Zavzemajo se tudi za preprečitev predlaganih sprememb, ki bi lahko poslabšale uporabnikov položaj (Zaviršek, Zorn in Videmšek, 2002, str. 80).
Oznaka Formalna izobrazba Zaposlitev Število let zaposlitve
Puhar 14 let Razrednik 8. razreda D Univ. dipl. prof. psih. OŠ Helene
1 V diplomski nalogi uporabljam žensko in moško spolno obliko in včasih samo eno; pri tem mislim na vse spole in spolne izraze. Največkrat uporabljam žensko spolno obliko, saj je v raziskavo vključenih več žensk.
3.4 Zbiranje podatkov
Podatke sem pridobila po metodi spraševanja oziroma intervjuja. Zaposlene sem, k sodelovanju povabila preko e-pošte ter kasneje preko telefonskega klica, kjer smo se dogovorili o času in kraju srečanja izvajanja individualnega intervjuja. Intervjuje sem opravljala po vnaprej dogovorjenem terminu od 27. 4. 2021 do 8. 5. 2021. Intervjuje sem nameravala izvesti osebno, vendar je intervjuvanim zaradi epidemije bolj ustrezala izvedba preko spletne platforme Zoom. Osebe, ki sem jih intervjuvala, sem prosila, če lahko pogovor snemam ter jim zagotovila anonimizacijo. Vsakemu intervjuvanemu sem pojasnila temo in namen raziskave ter poudarila, da bodo podatki uporabljeni izključno za namen diplomskega dela. Pogovori so trajali od najmanj 55 minut do največ 1 ure in 25 minut. Kot podlaga za izvedbo individualnih intervjujev so mi služile prej opredeljene smernice za delno strukturiran intervju, pri katerem sem morebitne nejasne odgovore poglobila s podvprašanji. Pogovor sem usmerjala glede na oporne točke, tako da se z intervjuvanim nisva oddaljila od glavnih tem. Sicer so večkrat zašli s tematike in pripovedovali o svojih delovnih izkušnjah z najrazličnejšimi oblikami družin ter otroki, a jih pri tem nisem zaustavljala, saj sem tako pridobila zanimive in koristne podatke.
3.5 Obdelava in analiza podatkov
Gradivo, ki sem ga pridobila skozi individualne intervjuje učiteljev ter svetovalnih delavcev, sem obdelala po metodi kvalitativne analize. Intervjuje sem posnela z aplikacijo Zoom, kar mi je omogočalo natančen zapis in analizo poteka. Posnete pogovore sem transkribirala ter jih slovnično uredila le toliko, da je bralcu razumljivo, saj nisem želela posegati v spreminjanje naracije sogovornika, saj se s popravki lahko izgubi prava vrednost izraženega. Prepisane intervjuje sem večkrat prebrala ter iskala povezave in razlike med njimi. Gradivo sem uredila po principu tematske analize, pri čemer sem identificirala zanimive teme ter upoštevala dele, ki so pomembni za raziskavo. Znotraj intervjujev so se pojavile dodatne teme, ki jih nisem predvidevala, a so k raziskavi pomembno prispevale, zato sem tudi te vključila. Ključne teme so izobraževanje na daljavo, motivacija otrok, odprtje šole za OPP, vloga učiteljev, Covid-19 v otrokovem vsakdanu, varno in spodbudno domače okolje, naslavljanje stiske, proces pomoči OPP v stiski, medikalizacija, povezovanje strokovnjakov ter medinstitucionalno sodelovanje.
Iskala sem povezavo med temami na višjem analitičnem nivoju ter tako oblikovala tri tematske sklope, v katere sem uvrstila pomen dobljenih podatkov, ki se navezujejo na zastavljena raziskovalna vprašanja. Nanje sem odgovorila skozi razpravo, jih z oblikovanjem utemeljenih sklepov na koncu tudi povzela ter podala konstruktivne predloge.
24