Slika 88: Modni skici (od spredaj in zadaj) videza 2 [osebni arhiv]
83 Slika 89: Modni skici variacij in tehnične skice za videz 2 [osebni arhiv]
84 Slika 90: Modni skici (od spredaj in zadaj) videza 3 [osebni arhiv]
85 Slika 91: Modni skici variacij in tehnične skice za videz 3 [osebni arhiv]
86 Slika 92: Modni skici (od spredaj in zadaj) videza 4 [osebni arhiv]
87 Slika 93: Modni skici variacij in tehnične skice za videz 4 [osebni arhiv]
88 Slika 94: Modni skici (od spredaj in zadaj) videza 5 [osebni arhiv]
89 Slika 95: Modni skici variacij in tehnične skice za videz 5 [osebni arhiv]
90 Slika 96: Modni skici (od spredaj in zadaj) videza 6 [osebni arhiv]
91 Slika 97: Modni skici variacij in tehnične skice za videz 6 [osebni arhiv]
92 Slika 98: Modni skici (od spredaj in zadaj) videza 7 [osebni arhiv]
93 Slika 99: Modni skici variacij in tehnične skice za videz 7 [osebni arhiv]
94 Slika 100: Modni skici (od spredaj in zadaj) videza 8 [osebni arhiv]
95 Slika 101: Modni skici variacij in tehnične skice za videz 8 [osebni arhiv]
96 Slika 102: Modni skici (od spredaj in zadaj) videza 9 [osebni arhiv]
97 Slika 103: Modni skici variacij in tehnične skice za videz 9 [osebni arhiv]
98 Slika 104: Modni skici (od spredaj in zadaj) videza 10 [osebni arhiv]
99 Slika 105: Modni skici variacij in tehnične skice za videz 10 [osebni arhiv]
100 Slika 106: Modni skici (od spredaj in zadaj) videza 11 [osebni arhiv]
101 Slika 107: Modni skici variacij in tehnične skice za videz 11 [osebni arhiv]
102 Slika 108: Modni skici (od spredaj in zadaj) videza 12 [osebni arhiv]
103 Slika 109: Modni skici variacij in tehnične skice za videz 12 [osebni arhiv]
104 3.4.10 Modni dodatki v kolekciji
Modni dodatki v kolekciji dopolnjujejo bojevniški videz, ki se kaže že v oblačilih.
Pogosto gre za pasne torbice, ki se pojavljajo na najrazličnejših mestih – okrog pasu, pa tudi okrog ramen in na raznih paščkih, ki jih lahko uporabnik nadene na roke in noge za dodaten shranjevalni prostor ali pa kot vizualijo. Značilne so torbe v najrazličnejših velikostih, ki se lahko zložijo ena v drugo, tako da vzamejo čim manj prostora. V kolekciji je tudi nahrbtnik, ki, če ga razstaviš, je lahko namenjen majhni podlogi za sedenje. Sledijo tudi najrazličnejša pokrivala, od klobukov do kapuc. Vsi modni dodatki so natančno zasnovani, tako da so del oblačila in imajo predvsem funkcionalno vlogo, vendar ko njihove funkcionalnosti ne potrebujemo, se lahko ti elementi preprosto odstranijo.
Slika 110: Kolaž modnih dodatkov v kolekciji [osebni arhiv]
105 3.5 FOTOGRAFIJE
Slika 111: Fotografija kolekcije 1 Foto: PREZIUSO, V., Model Group
106
Slika 112: Fotografija kolekcije 2 Foto: PREZIUSO, V., Model Group
107 Slika 113: Fotografija kolekcije 3
Foto: PREZIUSO, V., Model Group
108 Slika 114: Fotografija kolekcije 4
Foto: PREZIUSO, V., Model Group
109 Slika 115: Fotografija kolekcije 5
Foto: PREZIUSO, V., Model Group
Slika 116: Fotografija kolekcije 6 Foto: PREZIUSO, V., Model Group
110 Slika 117: Fotografija kolekcije 7
Foto: PREZIUSO, V., Model Group
111 Slika 118: Fotografija kolekcije 8
Foto: PREZIUSO, V., Model Group
112 Slika 119: Fotografija kolekcije 9
Foto: PREZIUSO, V., Model Group
113 Slika 120: Fotografija kolekcije 10
Foto: PREZIUSO, V., Model Group
114 Slika 121: Fotografija kolekcije 11
Foto: PREZIUSO, V., Model Group
115 Slika 122: Fotografija kolekcije 12
Foto: PREZIUSO, V., Model Group
116 Slika 123: Fotografija kolekcije 13
Foto: PREZIUSO, V., Model Group
117 Slika 124: Fotografija kolekcije 14
Foto: PREZIUSO, V., Model Group
118 Slika 125: Fotografija kolekcije 15
Foto: PREZIUSO, V., Model Group
Slika 126: Fotografija kolekcije 16 Foto: PREZIUSO, V., Model Group
119 Slika 127: Fotografija kolekcije 17
Foto: PREZIUSO, V., Model Group
120
4 RAZPRAVA IN REZULTATI
Rezultati, dobljeni z raziskavo, so pokazali, da je izključno iz sestavin rastlinskega izvora možno narediti material, ki je po vizualnih lastnostih podoben usnju. Proces oblikovanja stabilnega biomateriala s primerno trdoto za oblačilni namen zahteva stalno eksperimentiranje in analizo. Tako lahko zaključimo, da je vsak naslednji eksperiment nekoliko uspešnejši. Bolj kot končni rezultat te naloge je pomemben proces, ki je s testiranjem in opazovanjem prinesel nove rezultate in nove ideje za formulacijo in oblikovanje materiala ter je v veliko inspiracijo za nadaljnjo raziskavo na področju trajnostnega oblikovanja.
S poglobljeno raziskavo v teoretičnem delu in nadalje z eksperimentalno raziskavo v empiričnem delu magistrskega dela sem dosegla naslednje cilje:
- S povsem naravnimi sestavinami rastlinskega izvora sem oblikovala biorazgradljivi material.
- Ugotovila sem, kako materialu dodati prijeten vonj.
- Razvila sem naravni premaz, ki izboljša hidrofobne lastnosti biomateriala.
- Ugotovila sem, kako material očistiti.
Menim, da sem dosegla večino zastavljenih ciljev, nekaterih pa zaradi zahtevnosti in povsem novega raziskovalnega področja žal nisem. Kot že rečeno, sem uspela oblikovati biomaterial, ki pa ni dovolj stabilen za šivanje. To težavo sem poskušala rešiti na različne načine. Poizkusila sem večkratne nanose biomateriala, kar ga naredi debelega in močnega. Še vedno se na delih oblačila, ki se veliko uporabljajo ali so v gibanju, takšen material strga, je pa vseeno boljši za šivanje kot tanjši. Ravno tako sem poizkusila dodajanje bambusovih vlaken ali pa nitk iz naravnih tkanin.
Kljub izboljšanju pri stabilnosti materiala se tak material še zmeraj trga na nekaterih delih, saj je vlakna nemogoče porazdeliti enakomerno po celotni površini. Z nanosom biomateriala na bambusovo tetra tkanino dobimo stabilen material, ki pa je žal nekoliko pretrd za vsakdanjo rabo oblačil. Dobro pa deluje za uporabo pri modnih dodatkih zlasti pasov in torb. Pri formulaciji materiala sem se osredotočila na izdelavo bioplastike, ki bi bila dovolj stabilna, a hkrati dovolj gibka, uporabniku pa bi nudila udobje. Po analizi lahko sklepam, da bi za dosego takšnega materiala
121 morala še nekoliko spremeniti formulacijo materiala. Udobje že narejenih oblačil pa bi lahko naknadno izboljšala s podlogo iz zelo mehkega bambusovega materiala.
Lahko dodam, da pri taki raziskovalni nalogi ni konca ali pa na koncu prideš do zaključkov, ki ti dajo povod za novo raziskovanje. Vendar se moraš ustaviti in sprejeti rezultat takšen, kot je. Kot pravi Antoine de Saint-Exupéry: »Popolnost ni dosežena, ko ne moreš ničesar več dodati, ampak ko ni ničesar, kar bi odstranil«.
[78] Menim, da je področje te naloge tako široko in hkrati pomembno za prihodnost človeštva, da je stalen in temeljit razvoj nujen za dosega cilja.
Na področju razvoja oblačil kot varnega prostora, ki nas obdaja, ter na področju čutnega oblikovanja v prihodnosti vidim še veliko potenciala. Oblačila bi nas lahko s primerno obdelavo tudi zdravila, morda celo fizično. Dokazano je namreč, da škodljive kemikalije iz oblačil pronicajo v telo. Če lahko te kemikalije iz oblačil pridejo v našo kožo, potem lahko tudi zdravilne snovi. Velik potencial vidim tudi v oblačilih za nego kože, ki bi morda lahko bila narejena s postopkom mikroenkapsulacije.
Koža je namreč največji organ, ki ga oblačila skoraj povsem prekrijejo, zato menim, da se v prihodnje da še veliko narediti tudi na tem področju.
Tudi na področju biomateriala za oblačila vidim še veliko možnosti za raziskovanje, ne le glede mehanskih in morfoloških lastnosti materiala, ampak tudi trajnosti. Glede na to, da se število prebivalcev vsako leto povečuje, in lakoto, ki smo ji priča na mnogo delih sveta, ni povsem etično, da za biomaterial uporabimo škrob, saj se za njegovo izdelavo uporabi hrana (npr. koruza, krompir), ki bi jo lahko nekdo zaužil.
Naravne polisaharide se da ekstrahirati iz odpadle hrane. Običajno tudi lupina, ki jo zavržemo, vsebuje sladkorje, zato se v nadaljevanju želim preusmeriti na takšen način izdelave biomateriala.
122
5 ZAKLJUČEK
V magistrskem delu sem z zasnovo trajnostne znamke naslovila več različnih aspektov odgovornega oblikovanja v modi. Pri tem sem ugotovila, da so inovacije na področju mode nujne, ne le z vidika trajnostnih biomaterialov, ampak tudi na področju kakovosti, dobrega počutja, multifunkcionalnosti in drugih področjih.
Menim, da imajo oblačila ogromen raziskovalni potencial glede terapevtskih objektov, saj so edina pregrada med našim telesom in zunanjim okoljem.
Kljub poudarjanju pomembnosti funkcionalne vloge oblačil ter dobrega psihofizičnega počutja s tem iz mode ne izključujem umetnosti, saj ima tudi ta še zmeraj velik prostor za svoj izraz. Menim le, da je prvoten trajnostni razvoj, ki mu sledijo tudi umetniške inovacije. Pri raziskovanju biomateriala sem nedvomno spoznala tudi njegove mnoge razsežnosti z vidika umetniškega izraza.
Žal mi v magistrskem delu ni uspelo posvetiti dovolj pozornosti tudi načinom, s katerimi bi lahko material spremenila v oblačilo. Šivanje morda ni najbolj optimalni način. Dodatne možnosti vidim v ulivanju po modelu ali pa 3D tisku z bioplastičnim materialom.
Pri izdelavi trajnostne oblačilne kolekcije sem ugotovila, da na trgu še ni dovolj ponudbe 100-% naravnih biomaterialov. S podrobnejšo analizo naštetih biomaterialov v teoretičnem delu sem ugotovila, da si veliko teh znamk pri stabilizaciji ali po obdelavi materiala pomaga s sintetičnimi sredstvi. Hkrati je na trgu velik primanjkljaj trajnostnih in biorazgradljivih elementov (gumbov, zadrg) za oblačila, zato menim, da je tudi tu še veliko možnosti za inovacije. S tega vidika je trajnostno oblikovanje teže dosegljivo, saj je potrebnih veliko več kompromisov tudi na podlagi videza oblačil.
Gledano v celoti, menim, da je za rešitev ekološke krize v modi treba spremeniti celoten sistem in prav tako delovanje vseh sodelujočih v njem. Če en člen v verigi ne deluje trajnostno, se namreč celotna veriga strga. Menim, da se v zadnjem času tudi potrošniki vse bolj zavedajo situacije in verjamem, da bomo v prihodnje še bolj posegali po nakupu kakovostnih trajnostnih oblačil. Z blagovno znamko Vivre želim ne le ponuditi boljših in k popolni trajnostni naravnanih proizvodov v modi, ampak tudi širiti ozaveščenost o resničnem dogajanju v modi. Hkrati želim potrošnike
123 opozoriti, na kaj morajo biti pozorni pri nakupu, da ne bodo postali žrtve podjetij, ki trajnostne slogane uporabljajo zgolj za promocijo. Menim, da lahko le skupaj rešimo Zemljo, naš en in edini dom, ter s tem poskrbimo tudi za obstoj človeštva.
124
6 LITERATURNI VIRI
1. MOORE, S. The future of pandemics [dostopno na daljavo]. Manchester : News Medical Life Sciences, 2021, obnovljeno 27. 4. 2021 [citirano 5. 11. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.news-medical.net/health/The-Future-of-Pandemics.aspx>.
2. PAPENEK, V. Design for the real world : human ecology and socail change.
Toronto : Bantam Books, 1973, 23–33 str.
3. TOSCANO, J. The legal and social Responsabilities of being a designer [dostopno na daljavo]. New York : Invision, 1. 5. 2018 [citirano 25. 2. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.invisionapp.com/inside-design/responsibilities-designer>.
4. Elon Musk [dostopno na daljavo]. Tesla [citirano 22. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.tesla.com/elon-musk>.
5. FETCHER, K. Sustainable fashion and textiles : design journeys. London : Earthscan, 2008, 132–139 str.
6. GWILT, A. in RISSANEN,T. Shaping sustainable fashion : changing the way we make and use clothes, London: Earthscan, 2011, 20 str.
7. HETHORN, J. in ULASEWICZ, C., Sustainalble fashion : why now? : a conversation about issues, practices, and possibilities. New York : Fairchild Books, 2008, 55–59 str.
8. Trajnost. V Wikipedija [dostopno na daljavo] [citirano 20. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://sl.wikipedia.org/wiki/Trajnostnost>.
9. Recyclng from waste in fashion and textiles : a sustainable and circular economic approach. Editor P. Pandit... [etc.]. Hoboken : Wiley-Scrivener, 2020, 124–145 str.
10. BRAUNGART, M. in MCDONOUGH, W. Cradle to cradle. New York : Douglas
& Mclntyre, 2002, 63–69 str.
125 11. What's wrong with the fashion industry? V Sustain your style [dostopno na daljavo]. 2017 [citirano 1. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https:
//www.sustainyourstyle.org/en/whats-wrong-with-the-fashion-industry>.
12. LICINA, D., MORRISON, G. C., BEKÖ, G., WESCHLER, C. J in NAZAROFF, W.W. Clothing-mediated exposures to chemicals and particles. Environmental Science & Technology [dostopno na svetovnem spletu]. 2019, vol 53, str. 5959–
5575 [citirano 25. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://pubs.acs.org/doi/pdf/10.1021/acs.est.9b00272>.
13. Growing Cotton. V Thimbull [dostopno na daljavo]. 2016, obnovljeno 1. 10. 2016 [citirano 7. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://thlhsarchibull2016.wordpress.com/our-industry/>.
14. Leather : animals abused and killed for their skins. V Peta [dostopno na daljavo].
[citirano 7. 11. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.peta.org/issues/animals-used-for-clothing/animals-used-clothing-factsheets/leather-animals-abused-killed-skins/>.
15. Don't hide from the truth. V The Guardian. [dostopno na daljavo]. 27. 8. 2008 [citirano 27. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2008/aug/27/ethicalfashion.leather>.
16. Oeko-Tek. V Wikipedija [dostopno na daljavo]. [citirano 22. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://en.wikipedia.org/wiki/Oeko-Tex>.
17. Sustainable fashion : standards, certifications, and schemes. V Future Learn [dostopno na daljavo]. London [citirano 27. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.futurelearn.com/info/courses/sustainable-fashion/0/steps/13562>.
18. What Peta really stands for. V Peta [dostopno na daljavo]. [citirano 8. 2. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.peta.org/features/what-peta-really-stands-for/>.
19. Inside the ugliness of the fast fashion industry. V Maverick Youth [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 9. 7. 2020 [citirano 25. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem
126 spletu: <https://medium.com/maverickyouth/inside-the-ugliness-of-the-fast-fashion-industry-ac40f6a24e01>.
20. How many animals are killed for leather each year? V Panaprium [dostopno na daljavo]. [citirano 25. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.panaprium.com/blogs/i/animals-killed-leather>.
21. 9 schocking fur facts. V Peta [dostopno na daljavo]. [citirano 8. 11. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: < https://www.peta.org/features/nine-shocking-fur-facts/>.
22.Crocodiles cut open, skinned in Vietnam for leather bags. V Peta [dostopno na daljavo]. [citirano 5. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://investigations.peta.org/vietnam-crocodile-skin-farm/>.
23. FLETCHER. K. in GROSE. L. Fashion and sustainability : design for change.
London : Laurence King Publishing, 2012, 30 str.
24. JANŽEKOVIČ, D. Maslowa hierarhija potreb med plačanci : Zakaj vojaki odhajajo med plačance? Anthropos [dostopno na daljavo]. 2019, let. 51, št. 112, str:
99-125 [citirano 3. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<http://www.anthropos.si/files/2019/11/05_janzekovic.pdf.>.
25. 8 temeljnih psiholoških potreb : potrebe, ki bi jih morali zadovoljiti vsi. V Brst psihologija [dostopno na daljavo] [citirano 27. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.brstpsihologija.si/temeljne-psiholoske-potrebe/>.
26. Abraham Maslow. V Wikipedija [dostopno na daljavo]. [citirano 23. 2. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://en.wikipedia.org/wiki/Abraham_Maslow>.
27. ROBERTS, P. Measure Progress with a 3D Body Scan! V Crosfitt. [dostopno na daljavo]. 2. 8. 2018 [citirano 23. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.sandandsteelfitness.com/measure-progress-with-a-3d-body-scan/>.
28. BORST, C., CONGDON, A., LEE, S. in PARKER, G. Understanding »bio«
material innovations : a primer for the fashion industry. V Biofabricate. [dostopno na
127 daljavo]. New York, 2020 [citirano 27. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.biofabricate.co/resources>.
29. Biomimicry [dostopno na daljavo]. Biomimicry Institute [citirano 8. 3. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: < https://biomimicry.org/what-is-biomimicry/>.
30. STEVENS, E., S. Green plastics : an introduction to the new science of biodegradable plastics. Princenton : Princenton University Press, 2002, 60–66 str.
31.What are Bioshynthetics? V Aboutbioshynthetics.org [dostopno na daljavo].
2017 [citirano 27. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://aboutbi osynth etics.org/>.
32. GRANCARIĆ, A. M., JERKOVIĆ, I. in TARBUK, A. Bioplastics in Textiles.
Polimeri [dostopno na daljavo]. 2013, vol. 34, št. 1, str. 9–14. [citirano 15. 3. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.researchgate.net /publication /2603 96838_Bioplastics_in_Textiles>.
33. Plantable raincoat is made from potatoes and laden with seeds designer. V Springwise [dostopno na daljavo]. New York. 28. 9. 2011 [citirano 28. 2. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.springwise.com/plantable-raincoat-potatoes-laden-seeds/>.
34. HAHN,. J. Charlotte McCurdy creates »carbon-negative« raincoat from algae bioplastic. V Deezen [dostopno na daljavo]. London. 5. 11. 2019 [citirano 28. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.dezeen.com/2019/11/05 /charlotte-mccurdy-bioplastic-raincoat2/?li_source=LI&li_medium=bottom_block_>.
35. CECCHINI, C. : Bioplastics made from upcycled food waste. Prospects for their use in the field of design. The Design Journal [dostopno na daljavo]. 2017, vol. 20, str. 51596–51610 [citirano 3. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/14606925.2017.1352684>.
36. Orange fiber [dostopno na daljavo]. [citirano 1. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://orangefiber.it/>.
128 37. HAHN, J. Tômtex is a leather alternative made from waste seafood shells and coffee grounds. V Deezen [dostopno na daljavo]. 22. 8. 2020. [citirano 25. 2. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.dezeen.com/2020/08/22/tomtex-leather-alternative-biomaterial-seafood-shells-coffee/?li_source=LI&li_medium
=rhs_block_1>.
38. HAHN,. J. Six alternatives to animal leather made from plants and food waste.
V Deezen [dostopno na daljavo]. 16. 9. 2020 [citirano 25. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.dezeen.com/2020/10/16/leather-alternatives-vegan-materials design/?li_source=base&li_medium=bottom_block_1>.
39. Ananas Anam, the makers of Piñatex®, an innovative natural textile made from waste pineapple leaf fibre is now a Certified B Corporation [dostopno na daljavo].
[citirano 27. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.ananas-anam.com/about-us/>. cosmetics«. V Bioplastics Megazine.com [dostopno na daljavo]. 2016, obnovljeno 26. 5. 2016 [citirano 2. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.bioplasticsmagazine.com/en/news/meldungen/20160526-Bio-on-develops-PHA-microbead-replacement.php>.
42. STREET, C. Bolt threads: the silicon valley start-up making sustainable fabric from spiders and mushrooms. V Evening standard. [dostopno na daljavo]. London, 31. 3. 2020 [citirano 25. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.standard.co.uk/fashion/bolt-threads-spider-silk-mushroom-leather-mylo-dan-widmaier-a4402066.html>.
43. KRIEGER, A. Are biplastics really better for the environment? V Greenbiz [dostopno na daljavo]. New York, 28. 8. 2019 [citirano 25. 2. 2021]. Dostopno na
129 svetovnem spletu: <https://www.greenbiz.com/article/are-bioplastics-really-better-environment-read-fine-print>.
44. ALVES, A. What exactly is sustainable fashion and why is it so important?
V The Vou [dostopno na daljavo]. 21. 8. 2021 [citirano 25. 11. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://wtvox.com/digital/innovative-materials-fashion/>.
45. FAIRS, M. Microbes are »the factories of the future«. V Deezen [dostopno na daljavo]. London, 12. 2. 2014 [citirano 1. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.dezeen.com/2014/02/12/movie-biocouture-microbes-clothing-wearable-futures/>.
46. BONIME, W. Bolt threads launches its ffirst mylo™ leather product with a stylish tote bag. V Forbes [dostopno na daljavo]. New Jersey, obnovljeno 8. 9. 2018, [citirano 5. 11. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.standard.co
49. Biogarmentry-living and photosynthetic textile. V Core77 Design Awards 2019 [dostopno na daljavo]. [citirano 18. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
130 svetovnem spletu: <https://www.viva.si/psihologija-in-odnosi/15837/dotik-osnov na-potreba-in-klju%c4%8d-do-zadovoljstva mravlje>
53. LINDEN, J. D. Dotik. Umco : Ljubljana, 2016, 218–229 str.
54. CARSON, E. in COBELLI, C. Modelling Methodology for Physiology and Medicine. Amsterdam : Elsevier, 2014,1–11 str.
55. KOLESÁROVÁ, L. Designig for the tacticle experience. Smashing Magazine [dostopno na daljavo]. 2. 4. 2018 [citirano 5. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.smashingmagazine.com/2018/04/designing-tactile-exper ien ce/>.
56. Touch sensitivity (tactile defensiveness): when clothes hurt experience. V Sensory processing disorder [dostopno na daljavo]. [citirano 5. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.sensory-processing-disorder.com/touch-sens itivity.html>.
57. PAKHCHYAN, S. E-textile pillow for communication between dementia patients and family. V Fashioningtech [dostopno na daljavo], 5. 11. 2013 [citirano 5. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://fashioningtech.com /2013/11/05/e-textile-pillow-for-communication-between-dementia-patients-and-family/>.
58. HOWARTH, D. Sensorial brushes by Najla El Zein workspace are designed to stimulate the skin. V Deezen [dostopno na daljavo]. London, 18. 12. 2014 [citirano 27. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.dezeen .com/2014 12/18/sensorial-brushes-najla-el-zein-workspace-pleasure-tools-stimulate-the-skin/>.
131 59. Senzorial brushes by Najla El Zein workspace. V Archipanic[dostopno na daljavo]. Dublin, 18. 3. 2015 [citirano 27. 2. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.archipanic.com/sensorial-brushes/>.
60. GOLIK, M. Touch that taste [dostopno na daljavo] [citirano 27. 2. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://martynagolik.com/>.
61. GROEGER, L. Making sense of the world, several senses at a time. Scientific American. [dostopno na daljavo]. New York, 28. 2. 2012 [citirano 27. 2. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.scientificamericancom /article/making -sense-world-sveral-senses-at-time/>.
62. The hidden force of fregnance. Psyhology Today [dostopno na daljavo]. New York, 2021, obnovljeno 9. 6. 2016 [citirano 5. 11. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.psychologytoday.com/intl/articles/200711/the-hidden-force-fragrance>.
63. TREGGIDEN, K. Alexandra Stück's herbal kneipp textiles use scent to promote wellbeing. V Deezen [dostopno na daljavo]. London, 15. 11. 2014 [citirano 16. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.dezeen. com/2014 /11/15/alexandra-stucks-herbal-kneipp-textiles-scent-design-academyeindhoven/>.
64. Platform-based deeptech company in the »Adaptive« scent market : engineering a new movement in wearable liquid dispensing. V E-scent [dostopno na daljavo].
Cambridge [citirano 18. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.escent.ai/>.
65. BAETSEN, J. in TILLOTSON, J. Fashion scent that makes sense. V Mindfashion [dostopno na daljavo]. London, 20. 11. 2017 [citirano 16. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.mindfashion.today/blog/fashion-scent-that-makes-sense>.
66. YOUNG, M. The PosturAroma necklace reminds women walk confidentily to improve safety. V Trendhunter [dostopno na daljavo]. Toronto, 28. 2. 2014 [citirano 16. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.trendhunter .com/
trends/posturaroma-necklace>.
132 67. Joe Webb [dostopno na daljavo]. [citirano 16. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.joewebbart.com/>.
68. Claire Luxton. [dostopno na daljavo]. [citirano 17. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://claireluxtonart.com/biography>.
69. Eterična olja [dostopno na daljavo]. Ljubljana [citirano 17. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.tovarnaorganika.si/trgovina/etericna-olja/>.
70. KATHIRESAN, S. Bamboo fibers and its applications. Fibre2fashion.com [dostopno na daljavo]. London, julij 2011 [citirano 13. 01. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.fibre2fashion.com/industry-article/5750/bamboo-fibers-and-its-applications>.
71. BROWN, G. P. in GARVER, G. Humans and nature : the right relationship. V Center for Human and Nature [dostopno na daljavo], julij 2011 [citirano 15. 10.
2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.humansandnature.org/
humans-nature-the-right-relationship>.
72. Kvekerji. V Wikipedija [dostopno na daljavo]. [citirano 20. 11. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://sl.wikipedia.org/wiki/Kvekerji>.
73. A. BCH. V Not just a label [dostopno na daljavo]. Los Angeles [citirano 20. 11.
2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.notjustalabel.com/abch>.
74. BROEGA, A. C. in CUNHA, J. Designing multifunctional fashion products. V
74. BROEGA, A. C. in CUNHA, J. Designing multifunctional fashion products. V