4 REZULTATI IN RAZPRAVA
4.5 SPLOŠNE INFORMACIJE
V nadaljevanju nas je v raziskavi zanimalo, ali jemljejo anketiranci kakršnakoli predpisana zdravila in le slabih 20 % anketirancev (279/1415) je odgovorilo pritrdilno. Med temi je bilo 17,9 % anketirancev ţenskega spola in 1,8 % moškega spola. Med navedenimi predpisanimi zdravili so bila tudi tista, ki so predstavljena v preglednici VI po klasifikaciji ATC. S 7,14 % so med najpogosteje uporabljenimi zdravili bila zdravila za bolezni sečil in spolovil ter spolni hormoni, med katerimi je največkrat bilo navedeno »kontracepcijske tablete«. S 5,02 % jim sledijo zdravila z delovanjem na ţivčevje (psiholeptiki, analgetiki, antiepileptiki, psihoanaleptiki) in s 4,17 % zdravila za bolezni dihal (antiastmatiki, antihistaminiki).
37
Preglednica VI: Uporaba predpisanih zdravil med študenti slovenskih univerz, razvrščena po ATC klasifikaciji. A Zdravila za bolezni prebavil in presnove 18 1,27 B Zdravila za bolezni krvi in krvotvornih
organov
6 0,42
C Zdravila za bolezni srca in oţilja 8 0,57
D Zdravila za bolezni koţe in podkoţnega tkiva
6 0,42
G Zdravila za bolezni sečil in spolovil ter spolni hormoni
101 7,14
H Hormonska zdravila za sistemsko zdravljenje – razen spolnih hormonov in
inzulinov
18 1,27
J Zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij 2 0,14 L Zdravila z delovanjem na novotvorbe in
imunomodulatorji
3 0,21
M Zdravila za bolezni mišično-skeletnega sistema
38
socialne teţave zaradi uporabe NPS. Le 25 anketirancev (slabih 2 % izmed vseh anketirancev; 13 študentov moškega spola in 12 ţenskega spola) navaja, da so bili deleţni tovrstnih teţav. Iz spodnje slike 4 je razvidno, da je imelo teţave zaradi uporabe NPS 22 študentov (predstavlja 1,55 % izmed vseh 1415 anketirancev) iz Univerze v Ljubljani, 2 študenta (0,14 %) iz Univerze v Mariboru in 1 študent (0,07 %) iz Univerze na Primorskem. Poleg nespečnosti, ki je najpogostejša posledica uporabe stimulativnih drog, anketiranci med zdravstvene teţave, s katerimi so se srečali, navajajo tesnobo, slabost, bruhanje, spremembe razpoloţenja, moralni maček, paranojo, napade panike, palpitacije, bolečine v trebuhu, preganjavice. Na področju socialnih teţav pa so se pojavili zapleti na sodišču in asocialno vedenje.
Slika 4: Povezava med študenti različnih univerz in pojavnostjo zdravstvenih ali socialnih teţav zaradi uporabe NPS.
S statistično analizo smo ţeleli preveriti, kako se povezuje pojavljanje teţav z obiskom določene univerze. Ugotovili smo, da med spremenljivkami ni prisotne signifikantne razlike in da so le-te neodvisne druga od druge (p (0,270) > α (0,05)). Torej teţave, ki se pojavljajo zaradi uporabe NPS niso odvisne od tega, ali študent obiskuje Univerzo v Mariboru, Univerzo v Ljubljani ali Univerzo na Primorskem. S tem lahko našo hipotezo,
39
da imajo študenti Univerze na Primorskem najmanj zdravstvenih ali socialnih teţav zaradi uporabe NPS zavrţemo.
Zanimalo nas je tudi, ali so anketiranci zaradi uporabe NPS ţe poiskali kakršnokoli pomoč.
kominacijePomoč zaradi njihove uporabe, je poiskalo le 0,6 % anketirancev (9/1415; 0,4
% moškega spola in 0,2 % ţenskega spola). Iz Univerze v Ljubljani je pomoč poiskalo 0,5
% študentov, iz Univerze v Mariboru 0,1 %, medtem ko študenti Univerze na Primorskem ne poročajo o tem, da bi kadarkoli ţe poiskali kakršnokoli pomoč. V primeru, da bi potrebovali pomoč zaradi teţav z drogami, so rezultati podobni kot iz študij leta 2015 in 2018, saj si, glede na procentualni deleţ, sledijo v enakem vrstnem redu (46, 49). Največ anketirancev bi se tudi tokrat obrnilo po pomoč na prijatelja (71,9 %). 40,9 % bi poiskalo pomoč pri starših ali sorodnikih, 35,4 % na forumih za pomoč pri teţavah z drogami, 30,8
% pa preko anonimne telefonske številke, ki je namenjena teţavam z drogami. Pomoč pri organizaciji Drogart bi poiskalo 29,0 % anketirancev, na osebnega zdravnika pa bi se obrnilo 27,3 % anketirancev. 5,4 % vprašanih pomoči ne bi poiskala, medtem ko je 3,4 % anketirancev izbralo odgovor drugo. Pod to alinejo so navajali: društva in ustanove za pomoč pri problemih v zvezi z legalnimi ali ilegalnimi drogami, partnerja, psihoterapevta in psihologa, duhovnika, umislili bi si nove hobije, interesne dejavnosti, kjer bi se počutili dobro in bi pozabili na potrebo po drogi. Nekaj izmed njih pa je bilo takih, ki ne bi vedeli, kako ravnati v takšni situaciji.
Med drugim nas je tudi zanimalo, katerih varnostnih ukrepov pred zauţitjem droge se posluţujejo. Moţno je bilo označiti več odgovorov. Med vsemi (57,2 %), ki bi pred zauţitjem na kakršen koli način ukrepali, je bilo največ takih, ki bi predhodno povedali vsaj enemu prijatelju, da bodo drogo zauţili (22,1 %; 313/1415). Nekoliko manj anketirancev vedno preveri informacije o drogi (20,4 %; 289/1415) ali pa predhodno zauţije minimalno količino droge, da preveri moţnost alergijskih reakcij in negativne učinke (9,5 %; 134/1415). Najmanj bi pa drogo neslo testirati k organizacijam, ki so za to usposobljene (5,2 %; 74/1415). Pri podajanju drugih odgovorov, katerih je bilo 29,8 % (421/1415), so omenili tudi: »veliko spanja, telovadba, omejena uporaba na 3-4-krat na leto«, »skrbno spremljam svoje fiziološke odzive in poslušam svoje telo«, »počakam, da nekdo drug prvi poskusi drogo in jo nato šele kupim«, »vedno je nekdo z mano, vedno se pozanimam o izvoru dotične droge, ki jo jemljem, o kombinacijah, o učinkih, o načinih
40
jemanja, vedno zagotovim varno okolje in kadim, ko želim sama, ne ko to želijo drugi«,
»dostop do vode in hrane (sladkor)« in »pogovor z osebo, ki ima s to drogo izkušnje«.
Glede na legalnost in dostopnost nekaterih drog smo pričakovali, da se bo uporaba novih psihoaktivnih snovi (npr. 3-MMC ali sladoled, 4-FA, 5-MAPB) zdela anketirancem manj tvegana v primerjavi s »klasičnimi« prepovedanimi drogami (heroin, kokain, MDMA, marihuana). Tveganje smo znova ocenjevali na podlagi petstopenjske lestvice, od 1 do 5 (kjer 1 predstavlja mnogo manj tvegana kot »klasične« droge in 5 predstavlja zelo tvegana v primerjavi s »klasičnimi« drogami). Iz slike 5 je razvidno, da je skoraj polovica anketirancev (43,5 %; 615/1415 študentov) tveganje ocenila z oceno 3 (leta 2015 48,3 %, leta 2018 40,0 %) (46, 49). Povprečna vrednost odgovorov je bila 3,6 (leta 2015 3,5 in leta 2018 3,7), kar pomeni, da je po mnenju anketirancev nevarnost novih psihoaktivnih snovi primerljiva z nevarnostjo »klasičnih« drog (46, 49). Na začetku smo predpostavili, da bo večini anketirancev uporaba NPS manj tvegana, kar pa ne drţi, saj se je za odgovor manj tvegana (ocena 2) odločilo le 5,7 % anketirancev (81/1415 študentov).
Slika 5: Stopnja tveganja uporabe NPS proti uporabi »klasičnih« drog.
Na sliki 6 je prikazana primerjava mnenj o stopnji tveganja uporabe NPS v primerjavi s
»klasičnimi« prepovedanimi drogami med študenti moškega spola in študenti ţenskega spola. Največ moških (46,9 % od vseh 326 študentov moškega spola (153/326) oziroma 10,8 % od vseh 1415 študentov) kot tudi ţensk (42,4 % od vseh 1089 študentov ţenskega spola (462/1089) oziroma 32,7 % od vseh 1415 študentov) je ocenilo NPS kot enako
Kako tvegana se vam zdi uporaba NPS v primerjavi s
"klasičnimi" prepovedanimi drogami?
41
tvegane »klasičnim« prepovedanim drogam. S statistično analizo smo ugotovili, da je prisotna statistično značilna razlika med oceno stopnje tveganja med spoloma (p (0,015) <
α (0,05). Torej moški pogosteje kot ţenske ocenjujejo, da so NPS manj tvegana od
»klasičnih« prepovedanih drog.
Slika 6: Primerjava mnenj o stopnji tveganja uporabe NPS v primerjavi s »klasičnimi«
prepovedanimi drogami med študenti moškega spola in študenti ţenskega spola.
Anketirance smo povprašali tudi o njihovem mnenju glede uporabe NPS med študenti slovenskih univerz. Tudi tu smo razširjenost uporabe ocenjevali na podlagi petstopenjske lestvice, od 1 do 5 (kjer je 1 zelo majhna uporaba, skoraj nična in 5 zelo razširjena uporaba). Iz slike 7 je razvidno, da je največ študentov, kar 45,3 % (641/1415 študentov) označilo na številčni lestvici oceno 3, kar pomeni, da so mnenja, da je uporaba povprečno razširjena. Najmanj študentov (4,5 %; 63/1415) je mnenja, da je uporaba zelo razširjena.
42
V raziskavi smo preverili, kakšen odnos imajo anketiranci do denarja na podlagi petstopenjske lestvice od 1 do 5 (kjer 1 pomeni, da jim vedno primanjkuje denarja in 5, da nimajo nobenih finančnih teţav). 34,2 % anketirancev (484/1415) je označilo na številčni lestvici oceno 4 in 33,8 % (480/1415) oceno 3. S povprečjem 3,5 vidimo, da večina anketirancev nima nobenih večjih finančnih teţav. Zanimalo nas je tudi, kakšen je njihov mesečni zasluţek/prejemek in iz slike 8 je razvidno, da neto mesečni zasluţek pri večini anketirancev (71,0 %; 1005/1415) znaša do 500 €. 15,5 % anketirancev (220/1415) nima nobenih prihodkov, 13,1 % (186/1415) jih ima neto mesečni zasluţek med 500 in 2000 € in 0,3 % študentov (4/1415) ima zasluţka več kot 2000€.
Slika 8: Neto mesečni zasluţek/prejemek študentov.
15,5%
Mnenje o uporabi NPS med študenti Univerz v Sloveniji.
N=1415 (100 %)
Slika 7: Mnenje anketirancev o uporabi NPS med študenti slovenskih univerz.
43
Med anketiranci smo preverili koliko denarja porabijo za nakup alkohola, tobaka, ilegalnih drog in NPS na tedenskem ter mesečnem nivoju (ponujeni odgovori so bili nič, do 20 €, do 50 €, do 100 € in več kot 100 €). Preglednica VII prikazuje število in deleţ študentov, ki je ocenila koliko denarja porabi na tedenskem in mesečnem nivoju za nakup določene snovi.
Preglednica VII: Število in deleţ študentov, ki je ocenila koliko denarja porabi na tedenskem in mesečnem nivoju za nakup alkohola, tobaka, ilegalnih drog in NPS.
Nič
44
Anketiranci so v večini bili mnenja, da jim denarja ne primanjkuje, da ga imajo ravno dovolj. Tako na tedenskem kot na mesečnem nivoju anketiranci porabijo največ denarja za nakup alkohola in tobaka ter najmanj za nakup ilegalnih drog in NPS. Študentke mesečno porabijo največ denarja za nakup tobaka, medtem ko študenti namenijo največ denarja za nakup alkohola.
45 5 SKLEP
Z raziskavo smo ţeleli raziskati prepoznavnost in uporabo NPS med študenti različnih univerz po Sloveniji. Ugotovili smo, da je termin NPS med študenti dobro poznan, saj ga je prepoznalo 54,5 % anketirancev. 39,3 % se jih je z njim seznanilo preko interneta. V večini menijo, da gre za ilegalne snovi (69,7 %), ki so nevarne za uporabo (75,1 %) in imajo hude neţelene učinke na zdravje (64,4 %). Izmed 10,4 % anketirancev, ki so ţe kdaj v ţivljenju poskusili NPS, jih je 70,1 % to storilo zaradi ţelje po eksperimentiranju. V zadnjih 12 mesecih je prišlo v stih z NPS 5,9 % študentov in 96,1 % anketirancev (tistih, ki so drogo kadarkoli uporabljali) si je priskrbelo NPS pri prijateljih ali znancih, le 10,9 % anketirancev (tistih, ki so drogo kadarkoli uporabljali) je nakup opravilo preko interneta.
Izmed vseh, ki uporabljajo NPS, jih 3,5 % kombinira, a so te kombinacije le občasne.
Najpogosteje gre za kombinacije NPS z alkoholom in »klasičnimi« prepovedanimi drogami.
Prepoznavnost SK je med študenti 4,7 % in 0,6 % jih je vsaj enkrat v ţivljenju uporabilo vsaj eno izmed navedenih predstavnikov. Povprečna starost ob prvem stiku je 18,1 ± 2,3 let. 54,7 % anketirancev poroča o pozitivnih izkušnjah ob uporabi SK, 10,4 % pa jih je imelo negativne izkušnje. Najbolj prepoznan in uporabljen SK je AM-2210, sledi mu JWH-018.
Prepoznavnost SKa je za več kot 4 % višja od prepoznavnosti SK in znaša 9,3 %. O uporabi poroča 0,6 %, kar je procentualno enak deleţ anketirancev kot pri uporabi SK.
Povprečna starost ob prvem stiku je 19,0 ± 2,19 let. Ob uporabi SKa jih 52,9 % poroča o pozitivni izkušnji in 9,8 % o negativni. Najbolj prepoznan in uporabljen predstavnik je 3-MMC, sledi mu 4-MMC.
Druge NPS prepozna 7,1 % anketirancev. Med najbolj prepoznavnimi in uporabljenimi je ketamin, sledi mu 1P-LSD. O uporabi navedenih predstavnikov je v našem primeru poročalo 0,6 % vprašanih. 67,2 % jih je imelo le pozitivne izkušnje in 6,9 % samo negativne. S sinteznimi opioidi je prišlo v stik 3,3 % anketirancev.
Po mnenju anketirancev je nevarnost uporabe NPS primerljiva s »klasičnimi«
prepovedanimi drogami. Med študenti jih slabih 20 % jemlje kakršnakoli predpisana zdravila. Izmed vseh študentov jih slabih 2 % navaja, da so imeli zaradi uporabe NPS zdravstvene ali socialne teţave, 0,6 % pa jih je zaradi posledic uporabe tudi poiskalo pomoč. Največ anketirancev (71,9 %) bi pomoč poiskalo pri prijatelju.
46 6 VIRI
1. JAZMP, Prepovedane droge (online). Spletna stran https://www.jazmp.si/humana-zdravila/prepovedane-droge/ . Dostop dne 08.11.2020
2. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi
drogami (ZPPPD), 1999, Uradni list Republike Slovenije, št. 108/99, 16521.
3. UNODC, Early Warning Advisory on New Psychoactive Substances. What are NPS? (online). Spletna stran https://www.unodc.org/LSS/Page/NPS. Dostop dne 08.11.2020
4. UNDOC, The challenge of new psychoactive substances (online). Spletna stran https://www.unodc.org/documents/scientific/NPS_Report.pdf. Dostop dne 08.11.2020
5. Feilding A, Singleton N: Roadmaps to regulation: New psychoactive substances. Beckley Fundation, 2016 (online). Spletna stran
https://www.beckleyfoundation.org/event/roadmaps-to-regulation-new-psychoactive-substances/. Dostop dne 08.11.2020
6. Hassan Z, Bosch OG, Singh D, Narayanan S, Vicknasingam Kasinather BV, Seifritz E, Kornhuber J, Quednow BB, Müller CP: Novel Psychoactive Substances –Recent Progress on Neuropharmacological Mechanisms of Action for Selected Drugs. Front Psychiatry 2017; 8: 152.
7. EMCDDA, New psychoactive substances: global markets, glocal threats and the
COVID-19 pandemic (online). Spletna stran
https://www.emcdda.europa.eu/publications/rapid-communication/new-psychoactive-substances-global-markets-glocal-threats-and-covid-19-pandemic_en Dostop dne 09.11.2020
8. EMCDDA, European Drug Report 2021: Trends and Developments (online).
Spletna stran https://www.emcdda.europa.eu/publications/edr/trends-developments/2021_en . Dostop dne 9.6.2021
9. UNODC, Early Warning Advisory on New Psychoactive Substances. Pharmacolog y (online). Spletna stran https://www.unodc.org/LSS/Page/NPS/pharmacology.
Dostop dne 09.11.2020
47
10. UNODC, Early Warning Advisory on New Psychoactive Substances. NPS
Substance Groups (online). Spletna stran
https://www.unodc.org/LSS/SubstanceGroup/GroupsDashboard?testType=NPS.
Dostop dne 09.11.2020
11. Matthias EL: Novel psychoactive substances (designer drugs): overview and pharmacology of modulators of monoamine signalling. Swiss Med Wkly 2015;
145: 14043.
12. EMCDDA, Perspective on new drugs; Synthetic cannabinoids in Europe (online).
Spletna stran http://www.emcdda.europa.eu/topics/pods/synthetic-cannabinoids.
Dostop dne 09.11.2020
13. DrogArt, Sintetični kanabinoidi, 2017 (online). Spletna stran https://www.drogart.org/droge/2228/sinteticni-kanabinoidi.html. Dostop dne 10.11.2020
14. EMCDDA, Synthetic cannabinoids and 'Spice' drug profile (online). Spletna stran www.emcdda.europa.eu/publications/drug-profiles/synthetic-cannabinoids. Dostop dne 10.11.2020
15. UNODC Early Warning Advisory on New Psychoactive Substances. Synthetic cannabinoids (online). Spletna stran
https://www.unodc.org/LSS/SubstanceGroup/Details/ae45ce06-6d33-4f5f-916a-e873f07bde02. Dostop dne 10.11.2020
16. Štempelj M, Ferjan I: Kanabinoidi - njihovo delovanje in učinki. Farm Vestn 2006;
57: 30-33.
17. UNODC, Early Warning Advisory on New Psychoactive Substances. Synthetic
cathinones (online). Spletna stran
https://www.unodc.org/LSS/SubstanceGroup/Details/67b1ba69-1253-4ae9-bd93-fed1ae8e6802 . Dostop dne 12.11.2020
18. Hill SL, Thomas SH: Clinical toxicology of newer recreational drugs. Clin Toxicol (Phila) 2011; 49: 880.
48
19. National Institutes of Health. Synthetic Cathinones ("Bath Salts") DrugFacts (online). Spletna stran https://www.drugabuse.gov/publications/drugfacts/synthetic-cathinones-bath-salts. Dostop dne 12.11.2020
20. UNODC, Early Warning Advisory on New Psychoactive Substances.
Phenetylamines (online). Spletna stran
https://www.unodc.org/LSS/SubstanceGroup/Details/275dd468-75a3-4609-9e96-cc5a2f0da467. Dostop dne 13.11.2020
21. Frisoni P, Bacchio E, Bilel S, Talarico A, Gaudio RM, Barbieri M, Neri M, Marti M: Novel Synthetic Opioids: The Pathologist's Point of View. Brain Sci. 2018; 8:
170.
22. Prekupec MP, Mansky PA, Baumann MH: Misuse of Novel Synthetic Opioids: A Deadly New Trend. J Addict Med. 2017; 11: 256–265.
23. EMCDDA, Benzodiazepines drug profile (online). Spletna stran https://www.emcdda.europa.eu/publications/drug-profiles/benzodiazepines_en.
Dostop dne 18.11.2020
24. UNODC, About UNODC (online). Spletna stran
http://www.unodc.org/unodc/en/about-unodc/index.html?ref=menutop. Dostop dne 06.01.2021
25. DEA, DEA Mission Statemeant (online). Spletna stran https://www.dea.gov/mission. Dostop dne 06.01.2021
26. NIH, About NIDA (online). Spletna stran https://www.drugabuse.gov/about-nida Dostop dne 06.01.2021
27. SAMSHA, Who we are (online). Spletna stran https://www.samhsa.gov/about-us/who-we-are. Dostop dne 07.01.2021
28. EMCDDA, your reference point on drugs in Europe (online). Spletna stran http://www.emcdda.europa.eu/about. Dostop dne 08.01.2021
29. EMCDDA, Mission (online). Spletna stran
http://www.emcdda.europa.eu/about/mission. Dostop dne 07.01.2021
30. EMCDDA, Reitox network of national focal points, REITOX (online). Spletna stran https://www.emcdda.europa.eu/about/partners/reitox. Dostop dne 08.01.2021 31. EMA, About us (online). Spletna stran https://www.ema.europa.eu/en/about-us .
Dostop dne 08.01.2021
49
32. Europol, About Europol (online). Spletna stran
https://www.europol.europa.eu/about-europol. Dostop dne 08.01.2021
33. Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Interpol (online). Spletna stran https://www.policija.si/nase-naloge/druga-podrocja/mednarodno-sodelovanje/interpol. Dostop dne 08.01.2021
34. Informacijski urad SE, Delni sporazumi nekaterih drţav članic /
Pompidoujeva skupina (online). Spletna stran
http://www.svetevrope.si/sl/organi_in_institucije/mednarodni_sporazumi_nekaterih _drzav_clanic/pompidoujeva_skupina/index.html. Dostop dne 09.01.2021
35. Council of Europe portal, About Pompidou Group (online). Spletna stran https://www.coe.int/en/web/pompidou/about. Dostop dne 09.01.2021
36. Resolucija o Nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014-2020 (ReNPPD14-20). Uradni list Republike Slovenije, št. 25/2014, str. 2905.
37. Evropski svet, Svet Evropske unije: Svet odobril Strategijo EU na področju drog za
obdobje 2021–2025 (online). Spletna stran
https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2020/12/18/council-approves-the-eu-drugs-strategy-for-2021-2025/. Dostop dne 27.05.2021
38. EMCDDA and Europol, Early warning system on new psihoactive substances:
operating guidelines, 2007 (online). Spletna stran http://www.emcdda.europa.eu/publications/guidelines/early-warning-system_en.
Dostop dne: 25.11.2020
39. Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje (online). Spletna stran https://www.gov.si/teme/prepovedane-droge/. Dostop dne 25.11.2020
40. Mulalić E: Zloraba novih psihoaktivnih snovi med študenti Univerze v Ljubljani, magistrska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Ljubljana 2016.
41. Univerza v Mariboru, Analiza prijave in vpisa 2019/2020 (online). Spletna stran https://www.um.si/vpis/analize/Strani/default.aspx. Dostop dne 8.06.2021
42. Univerza v Ljubljani, Univerza v številkah (online). Spletna stran https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/univerza_v_stevilkah/. Dostop dne 8.06.2021
43. Univerza na Primorskem, Univerza v številkah (online). Spletna stran https://www.upr.si/si/univerza/univerza-v-stevilkah/. Dostop dne 8.06.2021
50
44. EMCDDA, European Drug Report 2020: Trends and Developments (online).
Spletna stran https://www.emcdda.europa.eu/publications/edr/trends-developments/2020_en. Dostop dne 13.12.2020
45. European commission, Flash Eurobarometer 401: Young people and drugs – report,
2014 (online). Spletna stran
https://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/flash/fl_401_en.pdf. Dostop dne 16.12.2020
46. NIJZ, Report on the drug situation 2018 of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 2019.
47. Boys A, Marsden J, Strang J: Understanding reasons for drug use amongst young people: a functional perspective. Health Educ Res 2001; 16: 457-469.
48. Soussan C, Andersson M, Kjellgren A: The diverse reasons for using Novel Psychoactive Substances –A qualitative study of the users' own perspectives. Int J Drug Policy 2018; 52: 71-78.
49. NIJZ, Report on the drug situation 2016 of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 2016.
50. Tracy DK, Wood DM, Baumeister D: Novel psychoactive substanes: types, mechanisms of action, and effects. BMJ 2017; 25: 356.
51 7 PRILOGE
7.1 Priloga 1: Klasifikacija NPS glede na mehanizem delovanja in njihove učinke (prirejeno po 6, 50).
SKUPINA
Stimulanti Kanabinoidi Halucinogeni Depresorji
Strukturno podobni kokainu, MDMA in amfetaminu.
Sintetično pridobljene, z učinki, podobnimi spojinam z vsebovanim Δ9-THC.
Spojine z učinki, sorodnimi LSD. Posnemajo učinke sedativov, anksiolitikov, GHB-ju in opioidom podobnim spojinam.
NEKATERI PREDSTAVNIKI NPS sintetični katinoni (mefedron, MMC, α-PVP, MDMC),
52
53
7.2 Priloga 2: Tristopenjski pristop obravnave NPS
Odločitev zasedanja komisije (»Council Decision«) 2005/387/JHA: tristopenjski pristop (»a three-step process«).
Slika 9: Tristopenjski pristop obravnave NPS (prirejeno po 38).
54
7.3 Priloga 3: Anketni vprašalnik: Uporaba novih psihoaktivnih snovi med študenti slovenskih univerz
Pozdravljeni!
Pred vami je vprašalnik o uporabi novih psihoaktivnih snovi med študenti univerz v Sloveniji. Vprašalnik bom uporabila kot glavni vir informacij za raziskavo, ki jo potrebujem za izdelavo magistrske naloge na Fakulteti za farmacijo, pod mentorstvom prof. dr. Marije Sollner Dolenc. Nove psihoaktivne snovi predstavljajo v Sloveniji še vedno precej slabo raziskano področje. Na razpolago je le nekaj relevantnih podatkov o uporabi in o prepoznavnosti le-teh. Vaši odgovori mi bodo omogoči boljši vpogled na prepoznavnost in uporabo psihoaktivnih snovi med študenti v Sloveniji.
Anketa je popolnoma anonimna in od vas ne zahteva nobenih osebnih podatkov.
Pridobljene podatke pa bom uporabila izključno za izdelavo magistrske naloge.
Ţe v naprej se vam zahvaljujem za vaš čas in rešeno anketo. Prosim, da odgovarjate iskreno in anketo rešite v celoti, saj bodo le v tem primeru rezultati relevantni.
Tjaša Kepe
SKLOP 1: Demografski podatki. Vprašalnik je anonimen in od vas ne zahteva vpisovanja osebnih podatkov.
1. Spol?
Moški.
Ţenski.
2. Starost (v letih): ________
3. Kraj stalnega bivališča:______________ Kraj začasnega bivališča:_____________
4. Univerza?
Maribor.
Ljubljana.
Primorska.
55
5. Fakulteta, ki jo obiskujete:____________ Letnik študija: _________
6. Ali poznate termin nove psihoaktivne snovi/dizajnerske droge/dovoljene droge/research chemicals?
Da.
Ne.
Na naslednje vprašanje odgovorite, če ste na 6. vprašanje odgovorili pritrdilno.
7. Kje ste se z izrazom seznanili?
Moţnih je več odgovorov Na internetu.
Med šolanjem.
Prek prijateljev.
Prek organizacij, ki ozaveščajo o nevarnostih drog (npr. Drogart).
Drugo:
8. Označite, kar menite, da velja za nove psihoaktivne snovi:
Moţnih je več odgovorov Legalne.
Ilegalne.
Varne za uporabo.
Nevarne za uporabo.
Imajo hude stranske učinke na zdravje.
Nimajo hudih stranskih učinkov na zdravje.
9. Ali ste kadarkoli v ţivljenju zauţili katero izmed novih psihoaktivnih snovi?
Da.
Ne.
Nisem prepričan.
Če ste na to vprašanje odgovorili pritrdilno, napišite še kolikokrat: _________
Če ste na to vprašanje odgovorili pritrdilno, napišite še kolikokrat: _________