NADZOR NPS V SLOVENIJI - UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO TJAŠA KEPE MAGISTRSKA NALO

1 UVOD

1.6 NADZOR NPS V SLOVENIJI

Nadzor nad NPS je v Sloveniji urejen po mednarodnih in evropskih zahtevah. Vsako NPS sprva indentificirajo, nato pa ministrstvo, pristojno za zdravstvo sprejme ukrepe za njihovo uvrstitev na seznam Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. Pomembno vlogo pri samem zbiranju, obdelavi, analizi in posredovanju podatkov imajo tudi nekatere nevladne organizacije (npr. Stigma, DrogArt). Pomoč nudijo tudi na področju preventive ter pri

obravnavi in reintegraciji uporabnikov (pogosto tudi svojcev) prepovedanih drog. Vsi pridobljeni podatki se obdelajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje RS, ki je kontaktna točka evropske mreţe kontaktnih točk za droge Reitox (36).

V Sloveniji sta bila na področju prepovedanih drog sprejeta temeljna zakona:

 »Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 98/99 in 2/04 – ZPNNVSM) in

 Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št.

108/99, 44/00, 2/04 – ZZdrl-A, 47/04 – ZdZPZ)« (36).

Poleg zgoraj navedenih temeljnih zakonov problematiko prepovedanih drog obravnava tudi Kazenski zakonik KZ-1 (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, 91/11, 54/15, 6/16, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20) v poglavju Kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje v členih od 183 - 187 KZ-1 (39). Leta 2014 je Slovenija sprejela Resolucijo o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014-2020 (ReNPPD14-20). Program temelji na preventivi, zdravljenju in socialni skrbi za uporabnike ter vsebuje ukrepe za zmanjševanje prevalence prepovedanih drog (36).

Najvišje usklajevalno telo drţave na področju prepovedanih drog je Komisija za prepovedane droge Vlade RS, medresorski organ, ki usklajuje politiko, ukrepe in programe, ki jih sprejme Vlada RS. Pristojni resorji za izvedbo nacionalnega programa so Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, druţino, socialne zadeve in enake moţnosti, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za izobraţevanje, znanost in šport, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za finance. V Komisiji sodelujta tudi dve nevladni organizaciji, lahko pa sodelujejo tudi predstavniki več drugih organizacij: Centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog, Uprava za zapor, policija in NIJZ (39).

15 2 NAMEN DELA

Trg prepovedanih drog in hitrost uvajanja NPS predstavljata vse večji problem v naši druţbi in na področju javnega zdravstva. Pristojnim organom je velik izziv status NPS, saj jih zaradi spreminjanja kemijske sestave ne uvrščamo v skupino prepovedanih drog in niso pod nadzorom mednarodne zakonodaje o drogah. V Sloveniji imamo na področju drog zelo malo relevantnih podatkov, zato je naš namen zbiranje podatkov s pomočjo strukturiranega elektronskega vprašalnika 1Ka (www.1ka.si) - o prepoznavnosti in uporabi NPS med študenti Univerz v Sloveniji, saj so ti tisti, ki so eni najbolj izpostavljenih trgu in ponudbi novih drog. Prav tako nas bo zanimalo poznavanje termina NPS, vzrok in časovni interval uporabe NPS, način preskrbe z drogo, pogostost kombiniranja NPS, starost ob prvem stiku in izkušnje, uţivanje kakršnihkoli predpisanih zdravil z delovanjem na CŢS, in ali so imeli ţe kdaj zdravstvene/socialne teţave zaradi uporabe NPS. Zanimal nas bo tudi neto mesečni prejemek in poraba denarja za nakup drog in alkohola, prav tako pa mnenje anketirancev o učinkih in uporabi drog ter lastno ravnanje v primeru pojava teţav z drogami.

2.1 HIPOTEZE

Pred samim pričetkom raziskave smo si zastavili hipoteze, ki so osnovane na predhodnih podatkih v prejšnjih anketah oziroma na podatkih iz preteklih raziskav. Le-te bomo na koncu potrdili ali ovrgli. Hipoteze se glasijo:

1. Termin NPS je bolj prepoznaven med študenti ţenskega spola, medtem ko je njihova uporaba bolj pogosta med študenti moškega spola.

2. Večini se zdi uporaba NPS manj tvegana kot uporaba »klasičnih« drog (npr.

marihuana, LSD).

3. Študenti bolje prepoznajo sintetične katinone, kot sintetične kanabinoide.

4. Med sintetičnimi katinoni je med študenti najbolj prepoznan in uporabljen 3-MMC ali »sladoled«.

5. Nakup NPS preko interneta je med študenti bolj redko.

6. Študentje Univerze na Primorskem imajo najmanj zdravstvenih ali socialnih teţav zaradi uporabe NPS.

16 3 MATERIALI IN METODE

3.1 ANKETA IN POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

V magistrski nalogi smo preučevali tako starejše, ţe prepovedane droge, kot tudi novejše, ki so bila v prvi polovici leta 2019 najpogosteje zaseţena in analizirana v okviru anonimnih testiranj drog po poročanju REITOX.

Podatke v empiričnem delu magistrske naloge, smo pridobili s pomočjo strukturiranega elektronskega vprašalnika 1Ka (www.1ka.si), ki anketirancu nudi anonimno in brezplačno reševanje. Anketni vprašalnik (priloga 3) smo sestavili po evropskem modelu vprašalnika in po ţe izvedenih anketah, priporočenih s strani EMCDDA. Pretvorili smo ga v spletno anketo, saj je le ta v primerjavi s klasičnim papirnatim anketiranjem laţje dostopen večjemu številu anketirancev. S spletnim anketiranjem doseţemo višjo stopnjo zasebnosti in si olajšamo obdelavo podatkov, saj so le ti ţe v elektronski obliki. Tak način anketiranja nam omogoča funkcijo tako imenovanega »obveznega tipa« vprašanj, s čimer smo si zagotovili nabor vseh podatkov, ki smo jih potrebovali za raziskavo, saj anketiranec ni mogel nadaljevati z reševanjem ankete, v kolikor ni odgovoril na vsa zanj obvezna vprašanja. Večina vprašanj je bilo izbirnega tipa, kar pomeni, da je anketiranec izbiral med podanimi odgovori.

Anketa je sestavljena iz petih sklopov vprašanj, pri čem smo v prvem sklopu anketirancu postavili vprašanja, s katerimi smo pridobili osnovne demografske podatke (spol, starost, kraj stalnega in začasnega bivališča). Nato nas je zanimala univerza, ki jo anketiranec obiskuje, fakulteta in letnik študija. Sledil je nabor vprašanj povezanih s terminom NPS, kjer nas je zanimalo poznavanje in način seznanitve s terminom, mnenje anketirancev o legalnosti, o varnosti in o morebitnih učinkih, ki jih imajo NPS na zdravje. V nadaljevanju nas je zanimalo, ali je anketiranec kadarkoli v ţivljenju in v zadnjih 12 mesecih zauţil katero izmed NPS. S pritrdilnim odgovorom se je anketirancu odprl nabor podvprašanj, kjer je definiral pogostost, vzrok in čas uporabe, način dostopa do droge ter način uţivanja (samostojno ali v kombinaciji). V primeru izbrane kombinacije pa še pogostost kombiniranja. Povprašali smo jih tudi o tem, koliko njihovih prijateljev uţiva NPS in o teţavnosti dostopa do ene izmed NPS v roku 24 ur. V naslednjih treh sklopih vprašanj, ki so bila povezana s poznavanjem sintetičnih kanabinoidov, sintetičnih katinonov in drugih NPS, smo podali spojine in jih povprašali o poznavanju le teh in ali so katero izmed naštetih ţe kdaj poizkusili. S pritrdilnim odgovorom uporabe ene izmed naštetih snovi se

jim je odprl sklop podvprašanj o obliki substance in načinu dostopa do nje, o starosti pri prvem stiku s to snovjo, časovnem intervalu uporabe ter osebnih izkušnjah ob uţivanju.

Vsi pa so na podlagi petstopenjske lestvice, od 1 do 5 (kjer je 1 nepoznavanje informacij o nevarnosti in 5 zelo dobra seznanjenost), ocenili svoje znanje o nevarnosti zlorabe posamezne skupine drog. Na koncu četrtega sklopa smo anketirance povprašali, če so morda preizkusili katero drugo psihoaktivno snov, ki ni bila uvrščena na naš seznam, in ali poznajo oziroma ali so prišli v stik tudi s sintetičnimi opioidi. Zadnji, peti sklop vprašanj pa se je navezoval na splošna vprašanja, kjer smo anketirance povprašali ali jemljejo kakršnakoli predpisana zdravila, ali so imeli kdaj zaradi uporabe NPS zdravstvene ali socialne teţave, kakšen je njihov odnos do denarja, o okvirnem neto mesečnem zasluţku, količini denarja, ki ga porabijo za nakup alkohola, tobaka, prepovedanih drog in NPS.

Zanimalo nas je tudi njihovo mnenje o tem, kakšno je tveganje uporabe NPS v primerjavi s klasičnimi prepovedanimi drogami, mnenje o uporabi NPS, pri kom bi zaprosili za pomoč v primeru teţav z drogami, ali se je kdo ţe znašel v takem poloţaju in katere varnostne ukrepe bi uporabili pred zauţitjem drog.

Anketa je bila na spletu ustvarjena 29.11.2019, zbiranje podatkov pa je potekalo od 03.12.2019 (datum prve prejete ankete) do 24.04.2020 (datum zadnje prejete ankete).

Začeli smo z distribucijo ankete med sošolci, prijatelji, sorodniki in znanci, katere smo prosili naj posredujejo povezavo do ankete med »študentske spletne skupine«. V našem interesu je bilo pridobiti čim večji vzorec anketirancev iz posameznih Univerz, zato smo spletno povezavo do anketnega vprašalnika posredovali predstavnikom letnikov na različnih fakultetah znotraj različnih Univerz, jih objavili na njihovih spletnih straneh, v Google skupinah in na druţbenih omreţjih. Pričakovali smo verodostojne odgovore, saj menimo, da smo zajeli populacijo, ki je v anketi sodelovala prostovoljno, saj anketiranje ni bilo obvezno.

3.2 IZLOČEVANJE NEUSTREZNIH ANKET

Preglednica I prikazuje število in deleţ izločenih anket zaradi določenega kriterija izločevanja anketnih vprašalnikov ter preračunan deleţ izločenih anket glede na vseh 1526 anket.

Preglednica I: Število in deleţ izločenih anketnih vprašalnikov zaradi določenega kriterija izločevanja anketnih vprašalnikov.

Kriterij izločevanja Izločene ankete N=111 (100 %)

% izločenih anket glede na vseh 1526 anket

prekinitev z reševanjem 59 (53,2 %) 3,9

nimajo statusa študenta 29 (26,2%) 1,9

niso del UM, UL ali UP 8 (7,2 %) 0,5

neujemanje odgovorov 7 (6,3 %) 0,5

1,5-OW 6 (5,4 %) 0,4

nesmiselni in neprimerni odgovori 2 (1,8 %) 0,1

Iz preglednice I je razvidno, da smo izmed vseh 1526 zbranih anket iz nadaljnje analize izločili 111 anketnih vprašalnikov (kar predstavlja 7,3 % vseh 1526 anket). Najprej smo izločili 59 takih anket (kar predstavlja 53,2 % izbrisanih anket oziroma 3,9 % izmed vseh 1526 anket), kjer sta bila navedena zgolj spol in/ali starost ali pa je anketiranec vmes prekinil z reševanjem ankete. Z naslednjim izločevalnim kriterijem, ki je bil študentski status, smo izločili 29 anket (kar predstavlja 26,2 % izbrisanih anket). Ankete so reševali srednješolci ali taki, ki so študij ţe zaključili in nimajo statusa študenta. Nato smo izločili 8 anket (kar predstavlja 7,2 % izbrisanih anket), saj označene fakultete niso del UM, UL ali UP. Šlo je za inštitucije, kot so Alma Mater Europea, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Višja strokovna šola za kozmetiko in velnes Ljubljana ter Fakulteta za uporabne druţbene študije. Pri nadaljnjem pregledu anket smo zaradi neujemanja odgovorov izločili 7 anket (kar predstavlja 6,3 % izbrisanih anket). Šlo je predvsem za to, da so študentje pri določenem vprašanju označili, da so zauţili eno od naštetih NPS, nato pa v nadaljevanju napisali, da NPS še nikoli niso uporabili. V nadaljevanju smo izločili še 2 anketi (kar predstavlja 1,8 % izbrisanih anket), kjer sta anketiranca v vse komentarje pisala nesmiselne in neprimerne odgovore, s katerimi sta ţalila sestavo ankete. V nabor drog pa smo vključili tudi izmišljeno drogo 1,5-OW, na podlagi katere smo preverjali verodostojnost in resnost reševanja ankete. Izmed vseh 1526 anketiranih so bili 4 taki, ki so označili, da drogo

1,5-19

OW poznajo in 2 taka, ki sta označila, da sta to drogo tudi ţe uporabila, torej pri teh anketirancih lahko z gotovostjo trdimo, da so podali neveljavne rezultate. Tako izločenih anket je torej bilo skupaj 6 (kar predstavlja 5,4 % izbrisanih anket oziroma 0,39 % vseh vprašanih). Naša anketa ima z 0,39 %, v primerjavi s študijo Edine Mulalić (2016), kjer je za izmišljeno drogo slišalo in/ali uporabilo 0,49 % anketirancev, dovolj visoko stopnjo veljavnosti (40).

3.3 VZOREC

Ciljna populacija naše raziskave so bili anketiranci, ki imajo status študenta in so vključeni v izobraţevanje na katerikoli fakulteti Univerze v Mariboru (število vseh vpisanih študentov v študijskem letu 2019/2020 je bilo 13376), Univerze v Ljubljani (število vseh vpisanih študentov v študijskem letu 2019/2020 je bilo 37615) in Univerze na Primorskem (število vseh vpisanih študentov v študijskem letu 2019/2020 je bilo 5149). V študijskem letu 2019/2020 je bilo na vse tri univerze skupaj vpisanih 56140 študentov (41, 42, 43).

V bazi podatkov smo pridobili 3506 anket, kar znaša 6,2 % izmed vseh vpisanih študentov na eno izmed treh univerz, ki smo jih vključili v raziskavo. Od tega je bilo 1980 popolnoma praznih (56,5 % vseh anket), kar je pomenilo, da je anketiranec zgolj kliknil na nagovor in anketo zaprl. V spletni anketi smo tako zbrali 1526 rešenih anket (43,5 % vseh anket). Ob upoštevanju dejstva, da smo zaradi neustreznosti v nadaljevanju izločili 111 anket, pa smo v končno obdelavo vključili 1415 anket (40,4 % vseh anket).

Povprečna starost 1415 anketirancev je bila 21,9 let (najniţja starost 18 let in najvišja 27 let), od tega je bilo 326 (23,0 %) anketiranih moškega spola in 1089 (77,0 %) ţenskega spola.

Preglednica II prikazuje število in deleţ vpisanih študentov v študijskem letu 2019/2020 na Univerzo v Mariboru, Univerzo v Ljubljani in Univerzo na Primorskem. Prikazano je njihovo sodelovanje v anketi glede na vseh 1415 zbranih anket in deleţ študentov iz posamezne Univerze, ki je sodelovalo v anketi glede na vse vpisane študente na posamezno Univerzo.

Preglednica II: Število in deleţ vpisanih študentov na eno izmed Univerz in njihovo sodelovanje v anketi.

Univerza Vpisani študenti v leto 2019/20 zajeli vse mariborske fakultete. Najštevilčnejše so se odzvali študentje filozofske fakultete.

Iz Univerze v Ljubljani je v anketiranju sodelovalo vseh 26 fakultet, in sicer skupaj 1066 študentov (to je 2,8 % izmed vpisanih študentov na to univerzo; 75,3 % izmed 1415 anketirancev). Najvišjo udeleţbo v anketiranju so izkazali študentje Fakultete za farmacijo.

Iz Univerze na Primorskem pa je sodelovalo 93 študentov (to je 1,8 % izmed vpisanih študentov na to univerzo; 6,6 % izmed 1415 anketirancev) iz 7 fakultet, z izjemo Inštituta Andreja Marušiča.

3.4 PRIKAZ IN EVALVACIJA PODATKOV

Vse pridobljene podatke v empiričnem delu smo obdelali in uredili s pomočjo spletne strani 1Ka (ki je delno ţe nudila obdelane analize zbranih podatkov) s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel 2010 in SPSS 22 (angl. Statistical Package for the Social Sciences). Uporabili smo deskriptivno in inferenčno statistično analizo. Za preglednejšo predstavitev in laţjo primerjavo pa smo rezultate prikazali grafično in tabelarično. Prav tako smo pridobljene vrednosti, kadar je bilo to mogoče, primerjali z ostalimi poročili na področju drog – nacionalna poročila, evropska poročila, poročila inštitucij NIJZ ter EMCDDA.

Spremenljivke v naši raziskavi lahko razdelimo na odvisne (vsi faktorji, ki so povezani z uporabo drog) in neodvisne (spol, starost, kraj bivanja, univerza, fakulteta in letnik študija, jemanje predpisanih zdravil, odnos do denarja in mesečni prihodek). S pomočjo Hi-kvadrat testa in Fisher-jevega natančnega testa smo ţeleli preveriti, ali obstajajo statistično značilne razlike med dvema spremenljivkama, pri čemer smo upoštevali stopnjo tveganja α=0,05.

Na osnovi izračunane vrednosti hi-kvadrata (stopnje značilnosti ali p-vrednosti) in izbrane stopnje tveganja, hipotezo sprejmemo (p<α) ali zavrnemo (p>α). Torej, če je p-vrednost manjša kot 0,05, pomeni, da lahko na nivoju 5-odstotnega tveganja trdimo, da obstajajo statistično značilne razlike med vključenima spremenljivkama. Če sta izpolnjena dva kriterija – najmanjša frekvenca mora biti vsaj 1 in več kot 20 % pričakovanih frekvenc ne sme biti manjših od 5 – potem lahko trdimo, da je Hi-kvadrat test zanesljiv in imamo verodostojne podatke. Če je pričakovana frekvenca manjša od 5 v vsaj eni celici ali če pogoja v celoti nista izpolnjena moramo uporabiti Fisher-jev test, ki je pri manjših vzorcih z veliko kategorij, natančnejši.

22 4 REZULTATI IN RAZPRAVA

V tem poglavju prikazujemo rezultate, ki smo jih pridobili s pomočjo strukturiranega elektronskega vprašalnika. Od leta 1997, odkar deluje nov način obravnave drog (sistem zgodnjega odkrivanja EU), EMCDDA nadzoruje ţe več kot 820 NPS. 90 % le teh je bilo odkritih med leti 2008 in 2018. O 53 novih NPS so v Evropi prvič poročali leta 2019, do konca leta 2020 pa je bilo prijavljenih 46 novih snovi. To predstavlja upad letnega pojavljanja NPS, saj so pred tem letno zabeleţili skoraj 100 NPS. Kljub temu pa ostaja ta trg zelo dinamičen in problematičen (7, 8, 44).

4.1 SPLOŠNO O NPS IN NJIHOVO POZNAVANJE

Raziskava je pokazala, da je termin nove psihoaktivne snovi, ki ima več sopomenk:

dizajnerske droge, dovoljene droge, »research chemicals«, med študenti razmeroma dobro poznan, saj je 54,5 % anketirancev odgovorilo, da termin poznajo. Od tega 40,2 % anketirancev ţenskega spola in 14,3 % moškega spola. Iz statistične analize je razvidno, da je prisotna statistično značilna razlika pri poznavanju termina NPS (p (0,002) < α (0,05)).

Ugotovili smo, da študenti bolj pogosto poznajo termin kot študentke, in s tem našo predvideno hipotezo, da je termin NPS bolj prepoznaven med študenti ţenskega spola zavrnemo. Zanimalo nas je tudi, kakšna je razlika med prepoznavnostjo termina na različnih univerzah. Študentje Univerze v Ljubljani poznajo termin z 42,1 %, študentje Univerze v Mariboru z 9,4 % in študenti Univerze na Primorskem s 3,0 %. Poznavanje termina se ne razlikuje med univerzami, saj ni statistično značilne razlike (p (0,091) > α (0,05)). Torej kako dobro študenti poznajo termin NPS ni odvisno od tega katero univerzo obiskujejo.

39,3 % študentov (izmed tistih, ki so se s terminom seznanili; 494/1258) se je s terminom seznanilo preko interneta. Temu sledita seznanitev s terminom med šolanjem s 24,4 % (307/1258) in preko prijateljev z 21,6 % (272/1258). 13,1 % študentov (165/1258) se je s terminom srečalo preko organizacij, ki ozaveščajo o nevarnosti drog. Nekaj študentov (1,6

%; 20/1258) pa je pod alinejo »drugo« navedlo, da so se seznanili s terminom preko različnih medijev (npr. televizijske oddaje, radio, filmi, knjige), lokalnih preprodajalcev drog, staršev ter psihoterapevtke.

NPS se pogosto oglašujejo in trţijo kot legalne, kar daje uporabnikom laţen občutek varnosti in jih spodbuja k uţivanju. Te snovi niso z zakonodajo prepovedane, dokler se jih ne doda na seznam skupin prepovedanih drog, kljub temu je večina študentov bila mnenja,

da gre za prepovedane snovi (69,7 % vseh 1415 vprašanih), ki so nevarne za uporabo (75,1

% vseh vprašanih) in imajo hude neţelene učinke na zdravje (64,4 % vseh vprašanih). Na voljo imamo tudi podatke, ki jih ponuja Flash Eurobarometer (EB) za Slovenijo iz leta 2014, ki pa jih z našimi podatki ne moremo primerjati v popolnosti, saj vključujejo drugačne metode izvedbe in tudi drugačen vzorec. Razširjenost uţivanja drog so raziskovali med mladimi v starosti od 15 do 24 let. V poročilu poročajo o mnenju anketirancev glede tveganja za zdravje posameznika ob uporabi NPS. Kar 63 % anketirancev meni, da je tveganje za zdravje zelo visoko ţe ob en- do dvakratni uporabi psihoaktivnih snovi (45).

4.1.1 PREVALENCA, DOSTOPNOST IN POGOSTOST UPORABE NPS

V raziskavi nas je zanimalo, ali so študentje kadarkoli v ţivljenju zauţili katero izmed NPS in kaj menijo, da je bil vzrok uţivanja. Večina anketirancev (72,3 %) je odgovorila, da do sedaj niso zauţili NPS, 17,3 % pa jih ni bilo prepričanih, ali so ali ne. Izmed vseh vprašanih je bilo 10,4 % takih (6,1 % ţenskega spola in 4,3 % moškega spola), ki so odgovorili, da so ţe kdaj poskusili NPS. Med slednjimi jih je največ odgovorilo, da je bilo to manj kot 10-krat (74,8 %; 110/147 študentov). Leta 2018 je bila izvedena raziskava o uporabi NPS med študenti Univerze v Ljubljani, v kateri je 12 % anketiranih odgovorilo, da so vsaj enkrat v ţivljenju uporabili NPS (46). S statistično analizo smo ugotovili, da je prisotna statistično značilna razlika med pogostostjo uporabe NPS in spolom (p (<0,001) <

α (0,05)). Iz rezultatov lahko našo predpostavko, da je uporaba NPS bolj razširjena med anketiranci moškega spola, sprejmemo. Podatki EB iz leta 2014 za Slovenijo poročajo o 13

% uporabi NPS vsaj enkrat v ţivljenju med anketiranci, starimi od 15 do 24 let (8 % vprašanih na nivoju EU) (45). Zanimalo nas je tudi, kako se med seboj povezujeta poznavanje termina in uporaba NPS. Ugotovili smo, da je med poznavanjem in uporabo prisotna statistično značilna razlika (p (<0,001) < α (0,05)). Tisti, ki poznajo termin, so tudi pogostejši uporabniki NPS.

Razlogov uporabe dovoljenih in prepovedanih drog je veliko in v nadaljevanju so nas zanimali prav ti. Kot najmanj pogoste razloge so anketiranci izbrali lajšanje zdravstvenih teţav (le 9,5 %; 14/147 študentov), laţje soočanje z vsakdanjim ţivljenjem (14,3 %;

21/147 študentov) in pa, da jim je NPS pomoč pri socialnih stikih (15,0 %; 22/147 študentov). Med pogoste razloge za uporabo so anketiranci navedli: za obvladovanje stresa (23,8 %; 35/147 študentov), izboljšana učinkovitost pri delu/študiju (25,2 %; 37/147

študentov) in uporabo kot posledica okolja/druţbe, v katerem se nahajajo (27,2 %; 40/147 študentov). Med pogostimi vzroki je uporaba za izboljšanje razpoloţenja (40,8 %; 60/147 študentov) in uţivanje drog kar tako – da bi se zadeli (44,9 %; 66/147 študentov).

Eksperimentiranje je s 70,1 % (103/147 študentov) bil naveden kot najpogostejši razlog uţivanja, kar nam nakazuje na to, da študenti ţelijo odkriti sami na sebi, kakšna so doţivetja in občutki ob zauţitju določene NPS. Razlogov uporabe prepovedanih drog je veliko. O posledicah, ki jih povzroča njihova uporaba, pa velikokrat razmišljamo šele, kadar je ţe prepozno. V literaturi naletimo na naslednje razloge za uporabo: rešitev za razne stiske in stresne situacije, tegobe, bojazni in jezo, uţitek, boljše prilagajanje druţbi, zaradi navade ali zasvojenosti, povečanje samozavesti in drugo. Splošno mnenje je bilo, da se NPS uporabljajo predvsem, ko so »klasične« droge prepovedane ali pa je njihova

In document UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO TJAŠA KEPE MAGISTRSKA NALOGA ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJ FARMACIJE Ljubljana, 2021 (Strani 22-0)