6 GRADBENO DOVOLJENJE, PRITOŽBA ZOPER IZDANO GRADBENO DOVOLJENJE IN
6.4 NAJPOGOSTEJŠI PRITOŽBENI RAZLOGI ZOPER GRADBENA DOVOLJENJA
Pritožbeni razlogi, zoper gradbeno dovoljenje na Upravni enoti Piran so bili sledeči:
− ni ugotovljeno dejansko stanje na terenu, pri čemer bi moral nesporno upravni organ ugotoviti, da je odmik od parcelne meje manj kot 3 m;
− nasprotuje gradnji objekta, saj ni postavljenih sedmih razdružitvenih mejnikov;
52
− da je obseg izgradnje-dozidava izvedena na podlagi ponarejenih dokumentov, in sicer trdi, da je soglasje (na podlagi katere je izdano navedeno gradbeno dovoljenje) z njegovim podpisom ponarejeno, podtaknjeno;
− da predvideni objekt ne ščiti ohranjanja kakovostnih bivalnih razmer, ne varuje okolja, naravnih virov ter ne ohranjanja narave in ne zagotavlja zdravja prebivalstva;
− objekt ne zagotavlja požarne varnosti z ustreznim elaboratom zaradi manjšega odmika;
− niso spoštovana določila zazidalnega načrta;
− niso obrazloženi vplivi novih objektov na okolico in druge sosednje objekte s hrupom in drugimi emisijami (izpušni plini) zaradi povečanega števila vozil na novih parkiriščih ob javni cesti, glede dopustnih mej in ogrožanj zdravja ljudi v neposredni okolici;
− da menjanja in soglasja so bila dana k drugemu projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in s tem k drugemu objektu, ki ne izpolnjuje pogojev za gradnjo;
− s predvideno gradnjo bo pogled okrnjen, pogleda na morje sploh ne bo ter bo navedeni objekt vplival na osončenost objektov v okolici;
− da meje niso dokončne, zato ni zadosti natančno izkazan odmik;
Odločanje drugostopenjskega organa zoper ugotovljene pomanjkljivosti v prvostopenjskem postopku:
− nepravilna uporaba materialnega prava (V obrazložitvi namreč prvostopenjski organ ni navedel, iz katerih razlogov je s tega vidika obravnaval predlagani gospodarski objekt enako kot obrtno delavnico in se ni opredelil do odločbe v relevantnem delu, kjer se ta navaja dodatne okoliščine določanja parkirnih mest, ki se nanašajo na izključno na delavnice. Na to okoliščino sta se pritožnika v postopku na prvi stopnji sklicevala, vendar teh okoliščin tudi v povezavi z dejstvom, da gre za gradnjo gospodarskega objekta neposredno ob zemljišču s stanovanjskim objektom pritožnikov, prvostopni organ ni ugotavljal) (MOP odločba št. 35108-3/2017/2 z dne 27.2.2017);
− po proučitvi zadeve pritožbeni organ ugotavlja, da je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno ugotovljeno, da ni izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. odstavka 99. člena ZGO-1, ki se uporablja do začetka uporabe GZ, saj predloženi dokumenti dokazujejo, da projekt ni skladen z ZN, zato je pravilna in na zakonu utemeljena zavrnitev investitorjeve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na zemljišču parc. št. k.o.
Portorož. Vendar pa je potrebno pritrditi pritožbi v delu, v katerem pritožnik navaja, da se predlog (pravilna zahteva) za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na stanovanjsko počitniško hišo z bazenom, ne pa na stanovanjsko hišo z bazenom.
Glede na to, da se po Uredbi o klasifikacijah vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/2001) razvrščajo počitniške hišice in podobne enostanovanjske stavbe v isti podrazred 11100 Enostanovanjske stavbe in isti
53
oddelek 11 Stanovanjske stavbe, ni dvoma o tem, da je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o investitorjevi vlogi z dne 12.9.2017 (dok. št. 1), s kater je investitor zahteval za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše z bazenom – počitniška hiša na zemljišču parc. št. k.o. Portorož, kateri je priložil projekt PGD, št.
06/16, iz katerega prav tako izhaja, da je predmet projekta stanovanjska hiša z bazenom (počitniška hiša), po klasifikaciji CC-SI 11100- enostanovanjska stavba. Zato je potrebno uskladiti izrek izpodbijane odločbe s podatki o objektu iz investitorjeve vloge in projekta in v ta namen spremeniti I. točko izreka izpodbijane odločbe, kot izhaja iz 1 točke izreka odločbe MOP št. 35108-234/2017-2-10652-06 z dne 18.1.2018;
− organ prve stopnje je nepravilno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo. Glede na ugotovljene nejasnosti med izrekom in obrazložitvijo ter predloženo projektno dokumentacijo (v delu, ko določa horizontalni gabarit, pri čemer iz PGD izhaja, da bo kletna etaža večjega gabarita) pa so podane tudi kršitve pravil postopka. Skladno z navedenim je organ druge stopnje postopal po določbi tretjega odstavka 251. člena ZUP ter izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, saj bodo tako ugotovljene pomanjkljivosti hitreje in bolj ekonomično odpravljene, kršeno pa tudi ne bo načelo dvostopenjskega odločanja. Investitorka je sicer predlagala, da pomanjkljivosti odpravlja organ druge stopnje in po odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti sam odloči v zadevi, čemur organ druge stopnje ni mogel slediti, saj je ocenil, da takšno postopanje ne bi bilo ekonomično in bi bilo hkrati tudi v nasprotju z splošno ureditvijo upravnega postopka, ki je praviloma dvostopenjski (MOP odločba št.
35108-57/2018/8 z dne 17.5.2018);
− zaradi neustrezne ureditve dela gradbene parcele, ki meji z javno cesto na zemljišču parc. št. k.o. Portorož, t.j. kršitev 1. odstavka 15. člena PUP-a, ni zagotovljena skladnost s prostorskim aktom, ki velja za enega izmed nujnih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah 1. odstavka 66. člena ZGO-1, zaradi česar je bila torej zagrešena kršitev materialnega predpisa, je bilo treba izpodbijano odločbo, ker je iz navedenih razlogov nepravilna in nezakonita, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP odpraviti in vrniti organu prve stopnje v ponovni postopek (MOP odločba št.
35108-253/2018-3-KB z dne 11.3.2019);
− upravni organ prve stopnje v izpodbijani odločbi mnenje DRSV v celoti povzema in pavšalno zaključi, da predvidena gradnja ni skladna z določili ZV-1 in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi, pri tem pa ne navede, s katerimi konkretnimi določili ZV-1 oz določili podzakonskih predpisov, sprejetimi na njegovi podlagi, predmetna gradnja ni skladna. Po ugotovitvah organa druge stopnje izpodbijana odločba torej nima ustrezne obrazložitve v skladu z določbami 214. člena ZUP, ki določajo, da mora obsegati razložitve zahtevkov strank in njihove navedbe o
54
dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Izpodbijana odločba torej ne vsebuje elementov iz 214. člena ZUP in ne navaja konkretnih in argumentiranih razlogov za sprejete odločitve, zato se je ne da preizkusiti. To pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po določbah 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, zaradi česar je izpodbijano odločbo treba odpraviti. Glede na ugotovljene pomanjkljivosti pri izdaji izpodbijane odločbe, ne obrazložitve gradnje z vidika določb prostorskega akta, z vidika ZV-1 itd., je bilo potrebno izdano odločbo odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponovni postopek, kjer bo potrebno ponovno izpeljati posebni ugotovitveni postopek, preučiti gradnjo kot celoto z vidika določb prostorskega akta, v tem smislu popraviti in dopolniti dokumentacijo. Šele potem, ko bo tudi relevantno dejansko stanje razčiščeno pravilno in popolno, bo mogoče zaključiti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zahtevanega dovoljenja, pri čemer je potrebno vse pogoje obrazložiti z navedbo dejanskega stanja in ob upoštevanju relevantnih materialnih določb, tako zakona, podzakonskih predpisov kot prostorskega akta (MOP odločba št. 35108-75/2021-2550-6 z dne 2.9.2021);