Tako predstavljen pregled je seveda nujno pomanjkljiv. Naj pri tem zaključku uvodoma zadosti sklep, da gre za izjemno težavno problematiko, ki se je (že samo ti) obravnavani sistemi lotevajo drugače navkljub (vsaj) načelnem istem vrednostnem izhodišču. Seveda ni odveč poudariti, da tematika zadeva najpomembnejša vprašanja človekovega udejstvovanja v družbi. Neločljiva povezanost ukvarjanja s (kazenskim) pravom je, da volens nolens začrta meje dovoljenega in prepovedanega, vse to navkljub vsem antinomijam, ki jih pravo zaradi sinergije ''naravnega'' in ''pozitivnega'' povzroča. Sprašujemo se tudi o dejstvu: ali pravna pravila glede na svoje norme pravzaprav pomenijo ustanavljanje pravic ali pač samo izjeme od obstoja pravic, ki sintetično zasledujejo ''popolnost notranjega in zunanjega sistema''. Prepotrebni zaključno-povezovalni sklepi in premise na zadano raziskovalno področje skozi konceptualni sistemski pristop (žal) še ostajajo neustrezno dojasnjeni. Vendar, glede na podana stališča in obravnavane vidike prepričljivo ugotavljam, da se je pokazala še bolj izdatna potreba po celovitejšem pregledu, ki nam te dogmatične sklepe lahko ponudi. Obravnavani vzorec glosatorsko-komentatorskega pregleda literature razkriva tudi, da je način soočanja posamičnih sistemov s to problematiko do te mere različen, da je povsem na mestu ugotovitev, da je potrebno primerjati že posamezne sisteme, ki jih predstavlja ''vsak avtor posebej''. Takšna morebitna bodoča (ne)sistematizacija bo tudi v nadaljevanju te faze ukvarjanja s problematiko na ravni splošnega dela kazenskega prava nujno osnovana na ''hiper-glosiranju in hiper-komentiranju''.
Uvideli smo, da je na ravni bivanjske problematike tema izjemno zahtevna; ne ukvarja se namreč zgolj z enim samim problemom ali razmerjem bivanjske stvarnosti: subjekt-objekt, temveč tudi z dilemami: materialno-formalnega, konkretno-abstraktnega, posamično-splošnega.
To je obenem tudi nosilni razlog, da se je pregled pojma nevarnosti in ogrožanja skozi zgodovinsko-antropološko-filozofsko-sociološka dela, ki sem ga zaradi časovne omejenosti to pot moral pustiti ob strani, izkazal za nujno potrebnega, saj na konceptualna vprašanja brez te podlage na tako nejasnem področju (za naš teritorialno referenčni prostor) ob tako različnih
55
pristopih (v primerjalnopravnem pogledu) pač preprosto ni moč prepričljivo odgovarjati, še manj pa ta stališča tudi prepričljivo in uspešno zagovarjati. Zajetje teh bogatih etično-moralno-običajno-pravnih pristopov skozi več historičnih obdobij (v razpravo) je zato izhodiščni položaj, ki ga je potrebno podrobneje in celoviteje raziskati.
Prav tako je umanjkal tudi multidisciplinaren znotrajpravni pristop in zlasti primerjava sistemskih rešitev na področju civilnega (predvsem odškodninskega) prava, kar ob zahtevi slovenskega zakonodajalca po pritegnitvi pravdnega v kazenski postopek še prav posebej kliče po obravnavi.
Tako dileme v okviru materialno-formalne koncepcije kaznivega dejanja ostajajo. Vendar, je po drugi strani treba ugotoviti tudi, da smo dognali nekaj izrazito uporabnih in zanesljivih iztočnic, ki smo jih preko izbranega historičnega pregleda moderne slovenske kazenskopravne misli dosegli. Kljub današnji naprednosti in razvitosti pojma formalno-materialne protipravnosti v slovenski kazenskopravni dogmatiki se v tem retrospektivnem pregledu pojavljajo izredno zanimivi koncepti (zlasti družbena nevarnost), ki tudi nujno kličejo po poglobljeni analizi in primerjavi avtorjev ''pred-med-po-jugoslovanske dobe''. V tem pogledu je potrebno preveriti tudi izhodišča ''glavnih'' predstavnikov evropskih doktrin, saj pregledi slovenskih kazenskopravnih teoretikov zanesljivo dovoljujejo sklep, da imajo ''nekaj opraviti s temi koncepti''. Na to ugotovitev nadovezujem sklep, da ima slovenska kazenskopravna dogmatika svoj lastni jaz, svojo lastno notranjo strukturo, ki se v primerjalnopravnem duhu sicer še najbolj kaže kot nekakšna kombinacija francosko-nemško-jugoslovanskega sistema.
Razmerje konkretne in abstraktne nevarnosti ostaja zavito v tančico ter zato logično-posledično tudi uspešna diferenciacija pojma nevarnosti znotraj teh pojmov. Nepojasnjen ostaja tudi izvor ogrozitvenih (in še posebej abstraktnih ogrozitvenih) kaznivih dejanj: že ta konceptualna dilema zadošča, da ne moremo odgovoriti niti na problem legitimacije, ki je še dodatno omejena zaradi ugotovitve v prejšnjem odstavku. Razmerje do materialnega in formalnega kaznivega dejanja navkljub poskusu povezave na konkretno (materialno) in abstraktno (formalno) kaznivo dejanje prav tako ni zadosti utemeljeno. Glede na ugotovitev, da iz nemške kazenskopravne dogmatike izhaja delitev nevarnosti na abstraktno in konkretno, je nujno potrebno analizirati misli nemške dogmatike v povezavi s to diferenciacijo in dogmatičnimi zaključki, ki jih ta ponuja. V tem vidiku je nujno potrebno koherentno razkriti povezavo z individualnimi in kolektivnimi kazenskopravnimi dobrinami in še zlasti zelo verjetne konceptualne razlike znotraj posameznih sklopov kaznivih dejanj vezanih na različne dobrine, pri čemer imamo tudi tukaj postavljenih nekaj prepotrebnih iztočnic za nadaljnje ukvarjanje s problematiko. Prizadevanja te vrste
56
morajo biti usmerjena v iskanje ''enotnega merila'' za vse kazenskopravne dobrine. Ob vsem tem je potrebno raziskati tudi domet samoogrožanj. Potreben je tudi nadrobnejši študij ugovora ''varnega udejstvovanja posameznika'' in še prav posebej v povezavi s kolektivnimi pravnimi dobrinami. Podrobneje je potrebno preučiti tudi harm principle z vsemi svojimi inačicami.
Še vedno ni jasno: kam v ves ta koncept vključiti pojem potencialne nevarnosti in ogrozitve?
Pojem posledice in njene širše vloge v sistemu kazenskega prava (in še posebej splošnega pojma kaznivega dejanja in še zlasti posebej povezava s kolektivnimi dobrinami) ostajajo nerazjasnjene. Slovenska kazenskopravna dogmatika tukaj v igro vnaša izjemno zanimive rešitve. Prednjačita zlasti starejši pristop ozkogrudne razlage posledice na podlagi principa ''zunaj zaznavne izpremembe'' in novejši pristop širokogrudnega ustvarjanja ''posledice'' na ravni zakonskih znakov zakonodajalca skozi princip ''molčečega določanja zakonskih znakov''.
Prav tako in hkrati še bolj zanimiv koncept za dogmatično realnost predstavlja pojem točkovne poškodbe, ki ga je nujno potrebno bolj podrobno raziskati, analizirati in primerjati, saj nakazuje na nekakšno evolucijsko pot z vpeljevanjem nujnosti obstoja ''poškodbene posledice''. Slednje izhaja iz dejstva, da slovenska novejša moderna kazenskopravna dogmatika vrši poudarjanje nesprejemljivosti dejavnostnega delikta: preko njega je zato potrebno odgovoriti na zgornje dileme, ki sicer izvirajo iz razdelitvene konstrukcije ''kaznivega dejanja uspeha'' in ''kaznivega dejanja ravnanja'' ter v ta vidik vključiti tudi časovno-teritorialni (realni) moment ob hkratnem upoštevanju zgornjih principov. Na sploh je ''tihi'' dogmatiki v tej luči potrebno dati več pozornosti in izrazito napredno poglobljenih razmišljanj. Posebej je v tej navezi potrebno prevetriti usidran pojem posledice kot ''zunaj zaznavne izpremembe'' in ga bolj kritično razmotriti in zlasti sistemsko celovito preveriti izhodišče, ki ga lahko naslovimo: ''ravnanje kot zunaj zaznavna izprememba''.
Dileme stekov ogrozitvenih (abstraktnih in konkretnih) ter poškodbenih kaznivih dejanj na teh temeljih ne morejo biti zadosti primerno obelodanjene, navkljub siceršnji zasidranosti vrednostnih meril v slovenski kazenskopravni doktrini.
Koncepti vzročne zveze (in še posebej v povezavi z abstraktnimi ogrozitvenimi kaznivimi dejanji) prav tako niso dovolj kritično razmotreni. Pri tem se nujno zahteva bistrejši vpogled neposredno v povezavi s pojmom posledice in potencialno tudi ob odsotnosti pojma posledice.
Potrebno je dosledno analizirati vzročnost pri formalnih in materialnih kaznivih dejanjih in pojasniti tudi: v čem je konceptualna razlika med abstraktno in konkretno povzročitvijo nevarnosti (kot tudi poškodbo) na ravni vzročne zveze. Vprašanje razlikovanja med pogoji in
57
vzroki zato ostaja odprto; prav tako tudi dilema nujnosti razlikovanja vzročne zveze na ''naravno'' in ''pravno''.
Z vidika iter criminisa razen zaključka: da se tukaj pojem nevarnosti včasih prekriva s pojmom nevarnosti kot elementom kaznivega dejanja in da obstajata vsaj dva vidika (objektivni in subjektivni): ne moremo naprej. Dodatno se kot problematično že kaže vprašanje prostovoljnega odstopa.
Pojma nevarnosti znotraj koncepta silobrana in skrajne sile ter njuno razmerje do pojma nevarnosti v ogrozitvenih kaznivih dejanjih tudi ostajajo nezadostno pojasnjeni in so prav tako v imanentni nuji po jasnejši opredelitvi.
Neizkristalizirana ostaja vloga garantnih dolžnosti in njihova simbioza z ogrozitvenimi kaznivimi dejanji.
Kot zanimivo se pojavlja tudi vprašanje posebne teže ''kriminalne namere'' v povezavi z ogrozitvenimi kaznivimi dejanji, kar smiselno velja tudi za obravnavo instituta hujše posledice.
V realnem dometu je nujno potrebna sintentizirana obdelava vseh teh problemskih sklopov in vprašanj, da dosežemo stopnjo, ki potencialno sploh lahko vodi h konkretnejšim konkluzivnim zaključkom, pri čemer nam tukaj predstavljena izhodišča predstavljajo nujno pomembno oporo pri nadaljnjem nadrobnejšem študiju te izrazito zahtevne problematike (v globalnih orisih), ki pač ne more počivati na temeljih gole praktičnosti ali na blagovoljenih trditvah v smislu premise: tako pač je.
Na ta vprašanja je a completudine moč odgovarjati šele ob širokem naboru izhodišč avtorjev, ki so se podrobneje ukvarjali s temi temeljnimi problemi, ki jih zajema preizkušeni konceptualni sistemski pristop: zato je poglavitni dosežek tega dela ugotovitev primernosti izbora teh temeljnih izhodiščnih kazenskopravnih institutov in konceptov v okviru soslednih vprašanj, ki so nujno potrebni za celostno obravnavo pojma nevarnosti v konceptu ogrozitvenih kaznivih dejanj. Dodatni dosežek je, da bralcu vsaj prima facie pričara dogmatični domet koncepta deliktov povzročitve nevarnosti že samo na ravni znotraj sistema splošnega dela kazenskega prava. Vsa ta vprašanja v sintezi brez težav usmerijo nadaljnje delo in prav tako po moji trenutni oceni tudi ponudijo odgovore na temeljni problem diferenciacije kot tudi legitimacije ogrozitvenih kaznivih dejanj.
58 12. Literatura
Ambrož Matjaž; Bavcon Ljubo; Bele Ivan; Bošnjak Marko; Filipčič Katja; Jager Matjaž;
Jakulin Vid; Korošec Damjan; Mozetič Polona; Peršak Nina; Petrovec Dragan; Selinšek Liljana; Šelih Alenka; Završnik Aleš; Zgaga Markelj Sabina: Sodobne usmeritve kazenskega materialnga prava, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Ljubljana 2007.
Aristoteles: Metafizika (prevod: T. Ladan), Globus, Zagreb 1988.
Bavcon Ljubo; Šelih Alenka: Kazensko pravo: splošni del, Časopisni zavod Uradni list SRS, Ljubljana 1978.
Bavcon Ljubo; Šelih Alenka: Kazensko pravo: splošni del, Časopisni zavod Uradni list SRS, Ljubljana 1987.
Bavcon Ljubo; Šelih Alenka: Kazensko pravo: splošni del, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1996.
Bavcon Ljubo; Šelih Alenka; Korošec Damjan; Ambrož Matjaž; Filipčič Katja: Kazensko pravo: splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2003.
Bavcon Ljubo; Šelih Alenka; Korošec Damjan; Ambrož Matjaž; Filipčič Katja: Kazensko pravo: splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2009.
Bavcon Ljubo; Šelih Alenka; Korošec Damjan; Ambrož Matjaž; Filipčič Katja: Kazensko pravo: splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019.
Bošnjak Marko; Brezigar Barbara; Bučar Brglez Ana; Čeferin Peter; Filipčič Katja; Fišer Zvonko; Korošec Damjan: Splošno nevarni storilec kaznivega dejanja: izbrana vprašanja, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2007.
Carić Ante: Ugrožavanje čovjekove okoline i krivično pravo, v: Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu; godina 28, broj 1/2 (1991).
Dolenc Metod: Gorske bukve: v izvirniku, prevodih in priredbah, Akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1940.
Dolenc Metod: Kaj hoče moderno kazensko pravo, Založba Zadružne knjigarne, Ljubljana 1924.
Dolenc Metod: Pravosodstvo pri novomeškem inkorporiranem uradu nemškega viteškega reda v letih 1721 do 1772, v: Zbornik znanstvenih razprav, letnik 1 (1921), str. 22-100.
Dolenc Metod: Simbolična pravna dejanja in izražanja med Slovenci, Knjižica ''Slovenskega pravnika'', Ljubljana 1938.
Duff R. A.: Criminalizing Endangerment, v: Louisiana Law Review, Volume 65 Number 3 (2005) str. 941-965.
Duff R. A.; Marshall S. E.: 'Abstract Endagerment', Two Harm Principles, and Two Routes to Criminalisation, v: Bergen Journal of Criminal Law and Criminal Justice, Volume 3 Issue 2 (2015), str. 131-161.
59
Finkelstein Claire: Is Risk a Harm?, v: University of Pennsylvania Law Review, Volume 151 Issue 3 (2003), str. 963-1001.
Furlan Boris: Filozofske osnove pojma nevarnosti v kazenskem pravu, v: Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete, letnik 12 (1936).
Furlan Boris: Problem pravne kavzalnosti, v: Zbornik znanstvenih razprav, letnik 14 (1938), str. 85-228.
Korošec Damjan: Medicinsko kazensko pravo (2. izdaja), GV založba, Ljubljana 2016.
Korošec Damjan: Privolitev oškodovanca v kazenskem pravu (primerjava dveh kazenskopravnih sistemov): doktorska disertacija, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1997.
Korošec Damjan: Spolnost in kazensko pravo: od prazgodovine do t. i. modernega spolnega kazenskega prava, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008.
Korošec Damjan; Ambrož Matjaž; Bavcon Ljubo; Filipčič Katja; Šelih Alenka: Majhen pomen dejanja kot institut materialnega kazenskega prava, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2004.
Korošec Damjan; Dežman Zlatko; Karakaš Aleksander; Nerat Barbara; Novoselec Petar;
Verdel Kokol Vanja; Zgaga Markelj Sabina: Cestnoprometno kazensko pravo: analiza temeljnih institutov za sodno prakso, GV založba, Ljubljana 2013.
Ksaver Jelenc Franc: Dva govora o splošnih načelih kriminalnega prava in njegovi literarni zgodovini (urednik: L. Bavcon, prevod: D. Debenjak), Cankarjeva založba, Ljubljana 2002.
Pavčnik Marijan: Teorija prava: prispevek k razumevanju prava (4. izdaja), GV založba, Ljubljana 2011.
Prezelj Iztok: Grožnje varnosti, varnostna tveganja in izzivi v sodobni družbi : razreševanje nekaterih terminoloških dilem, v: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja, letnik 38 številka 1 (2001), str. 127-141.
Škrubej Katja: Pravo v zgodovini s poudarkom na razvoju na današnjem slovenskem prostoru:
odlomki virov s komentarji, GV založba, Ljubljana 2010.
Trofenik Rudolf: Vzročna in pravna zavest: fenomenološki prikaz: odlomek iz inavguralne disertacije, ki jo je predložil dipl. phil. dr. iur. Rudolf Trofenik za dosego časti doktorja filozofije, Univerza v Ljubljani - Filozofska fakulteta, Ljubljana 1942.
Voorde Jeroen ten: Prohibiting Remote Harms: On Endangerment, Citizenship and Control, v:
Utrecht Law Reviev, Volume 10 Issue 1 (2014), str. 163-179.