Napoved inflacije

V letu 2004 prièakujemo znižanje inflacije za približno 1.3 odstotne toèke, na medletno raven okoli 3.3%, v letu 2005 pa še za nadaljnje 0.4 toèke, na raven, ki ne bo presegla 2.9%. Že v letu 2003 sprejeti ukrepi za znižanje ukrepov predvidevajo

Okvir 11: Regulirane cene- nadaljevanje

enakomernejšo zniževanje meseènih stopenj rasti preko celega leta, ker pa je bila inflacija v prvem polletju lani višja od inflacije v drugem polletju, se bo relativno hitro umirjanje rasti cen nadaljevalo predvsem v prvi polovici letošnjega leta, v drugi polovici leta pa bo inflacija nihala okoli doseženega nivoja.

Umirjanje inflacije letos in v prihodnjem letu bo posledica usklajenih ukrepov politike reguliranih cen, fiskalne in denarne politike, podpirala pa naj bi jo tudi pospešitev strukturnih reform. Naèrt povišanja reguliranih cen letos in v prihodnjem letu ohranja glavne usmeritve politike reguliranih cen iz preteklega leta, v skladu s katerimi naj bi se regulirane cene v letošnjem letu povišale za najveè 3.4%, v letu 2005 pa za najveè 2.3%. Njihov prispevek k inflaciji bi tako v letošnjem letu znašal najveè 0.5 odstotne toèke, v letu 2005 pa naj ne bi bil veèji od 0.4 odstotne toèke. Vlada hkrati namerava še naprej sodelovati z neodvisnimi regulatorji, ki sodelujejo pri oblikovanju cen predvsem na podroèju telekomunikacij, pošte in radiodifuzije ter na podroèju prenosa elektriène energije, kar naj bi, podobno kot že v letu 2003, prispevalo k skladnemu narašèanju teh cen z rastjo ostalih cen. Naèrt povišanja reguliranih cen vkljuèuje tudi povišanja davènih obremenitev, ki so v preteklih letih pomembno prispevala k rasti cen. Zmanjšani prispevek davènih sprememb k inflaciji letos in v prihodnjem letu bo posledica s splošno ravnijo cen skladnejšega poviševanja trošarin (izjema bodo le trošarine na tobak in tobaène izdelke, ki se bodo v skladu s procesom harmonizacije s stopnjami v EU hitreje poviševale tudi v letu 2004 in 2005), okoljskih taks in drugih prispevkov. Skupni prispevek davènih sprememb k inflaciji bo v letu 2004 predvidoma znašal 0.4 odstotne toèke, v letu 2005 pa 0.3 odstotne toèke.

Vlada bo tudi nadaljevala z acikliènim prilagajanjem trošarin na tekoèa goriva, s èimer bo blažila vpliv morebitnih nihanj cen nafte na drobnoprodajne cene goriv v Sloveniji in s tem zmanjševala predvsem posredne vplive njihovih višjih cen, hkrati pa vplivala na znižanje inflacijskih prièakovanj. K znižanju inflacije v letošnjem in prihodnjem letu bo prispevalo tudi nadaljevanje denarne politike, predstavljene v Programu vstopa v ERM II in prevzem evra. V skladu z ukrepi za dosego maastrichtskih kriterijev naj bi se namreè nadaljevalo upoèasnjevanje depreciacije tolarja proti evru, s tem pa bi se zmanjševal tudi vpliv teèaja na rast cen. Po naših ocenah naj bi rast teèaja evra, ki bi bila skladna z doseganjem maastrichtskih kriterijev v letu 2005, v letu 2004 znašala približno 1.5%, do konca leta pa naj bi se predvidljiva depreciacija tolarja, znaèilna za zadnja leta, ustavila. Ob upoštevanju odloženega vpliva poviševanja teèaja evra na rast cen bo tako prispevek teèaja k inflaciji v letu 2004 znašal približno 1.6 odstotne toèke, v letu 2005 pa manj kot eno odstotno toèko. Na zmanjševanje inflacijskih pritiskov iz domaèega okolja bodo vplivale tudi lanske spremembe indeksacijskih mehanizmov. Sprejetje dogovora o usklajevanju plaè v javnem sektorju julija 2003 zagotavlja, da rast teh plaè tudi letos in v prihodnjem letu ne bo povzroèala inflacijskih pritiskov na strani povpraševanja. Prièakujemo pa tudi, da bo podoben dogovor kot v javnem sektorju sklenjen tudi glede oblikovanja plaè v zasebnem sektorju. K umirjanju inflacijskih prièakovanj bo prispevala tudi odprava indeksacije na finanènem podroèju, izvedena v lanskem letu.

Spremembe v mednarodnem okolju v letu 2004 ne bodo povzroèale dodatnih pritiskov na rast cen. Relativno poèasno oživljanje gospodarske aktivnosti v EU bo namreè prispevalo k zniževanju inflacije v EU in s tem ugodno vplivalo na rast cen v Sloveniji. Relativno visoke cene nafte, ki jih spremlja relativno nizka vrednost

ameriškega dolarja, pa so se, ob politiki acikliènega prilagajanja trošarin, že odrazile v dosedanji rasti cen. Zato bi inflacijske pritiske ob nespremenjeni vrednosti ameriškega dolarja predstavljal le dolgotrajnejši dvig cene nafte nad sedanji nivo, ki pa je v skladu s prevladujoèimi prièakovanji malo verjeten.

Ob doslednem izvajanju naštetih ukrepov bodo v prihodnjih letih poglavitni razlog za ohranjanje inflacije na nivoju, višjem od povpreèja v EU, strukturna neskladja.

Ocenjujemo, da bo zaradi omenjenih neskladij, ki povzroèajo stalne pritiske na rast cen, zlasti v nemenjalnem delu gospodarstva, ter zaradi hitrejše rasti produktivnosti v slovenskem gospodarstvu glede na povpreèje v naših najpomembnejših gospodarskih partnericah (Balassa-Samuelsonov uèinek), inflacija tudi letos in v prihodnjem letu za približno 1.0 do 1.5 odstotne toèke višja kot v povpreèju držav EU. Njeno vzdržno znižanje pa bo mogoèe doseèi predvsem z dokonèanjem strukturnih reform, predvsem v sektorjih, kjer se cene oblikujejo pod nadzorom države, ter na podroèju delovanja finanènih trgov in trga delovne sile.

Tveganja, da bo inflacija odstopala od osrednje napovedi, ostajajo enakomerno porazdeljena. Ukrepi politike reguliranih cen, predvsem pa fiskalne politike, so pripomogli k veèjemu obvladovanju enkratnih šokov na cene, kar je prispevalo tudi k umirjanju inflacijskih prièakovanj. Predvsem zaradi njihovega morebitnega hitrejšega umirjanja v prihodnjih mesecih in možnosti vstopa v ERM II že pred koncem letošnjega leta, lahko prièakujemo, da bo inflacija ob koncu leta še nekoliko nižja od naše osrednje napovedi. Na drugi strani pa najveèje tveganje, da bo inflacija višja od osrednje napovedi, predstavlja možnost veèjega odziva potrošnje na znižanje obrestnih mer od prièakovanega pri pripravi osrednje napovedi (gl. str. 133).

Vir podatkov: SURS; napoved UMAR

Slika 11: Prièakovana odstopanja od osrednje napovedi inflacije

1.0%

2.0%

3.0%

4.0%

5.0%

6.0%

7.0%

8.0%

9.0%

10.0%

11.0%

q100 q200 q300 q400 q101 q201 q301 q401 q102 q202 q302 q402 q103 q203 q303 q403 q104 q204 q304 q404 q105 q205

medletna raven

1.0%

2.0%

3.0%

4.0%

5.0%

6.0%

7.0%

8.0%

9.0%

10.0%

11.0%

90% interv al 70% interv al 50% interv al 30% interv al 10% interv al osrednja napov ed