V starodavnih časih je bilo na mestu, kjer se danes nahaja mesto, rimska pot od Salone (blizu Splita) do Serbinuma ali Servitiuma (Gradiška), ki se je nadaljevala naprej do Siska⁽¹⁾.
Ob sotočju rečice Crkvene v Vrbas je bila zgrajena starodavna trdnjava Kastra, ki bo predstavljala osnovo današnje trdnjave Kastel⁽²⁾. To območje bo po priseljevanju Slovanov postalo obmejno območje, zato območje okoli reke Vrbas odraža mejo med Srbi in Hrvati ⁽³⁾, mejo Banovine in Kraljevine Bosne s Hrvaško kot delom Kraljevine madžarske krone sv. Štefana ⁽⁴⁾, in v poznejšem obdobju mejno območje turškega cesarstva in Avstrije.
Za samo ime mesta je priloženo več interpretacij. Pod tem imenom je Banja Luka prvič omenjena leta 1494 v listini madžarskega kralja Vladislava II. Jagelovića⁽⁵⁾. Ime mesta je najbolje razložil srbski pisatelj Petar Kočić, ki je primerjal različna stališča in poglede iz izvira.
Medtem ko samostalnik “Luka” ni predstavljal problem (luka - arh. travnik, njiva, ki se še danes uporablja v okoliških vaseh), je bila največja polemika okoli besede “Banja”. Vprašanje je bilo, ali gre za samostalnik “banja” (javno kopališče, enakovredna tur. “Ilidža”) ali se vendar gre za pridevnik s poudarkom na črki “a”. Stališče, da gre za samostalnik, je bilo hitro zavrnjeno, saj ime mesta izvira iz slovanskega, predturškega obdobja, medtem ko mesto še ni imelo tovrstne kopalnice s termalno vodo. Ko je bilo ugotovljeno, da gre za pridevnik, se je pojavila dilema, iz katere besede izhaja. Ali gre za popačen pridevnik “bajna” (lepa, neresnična) ali za arhaično obliko prisvojnega pridevnika “banova”? Glede na to, da domicilno prebivalstvo vseh treh ver ni uporabljalo oblike Bajna Luka, je bilo sklenjeno, da se vendar gre o besedi
“banova”. Ime mesta, prevedeno v sodobno srbščino, bi bilo “Banova Poljana (Livada)” ⁽⁶⁾.
7. Banjaluka 1970, op. 1, str 10-11.
8. RAVLIĆ 1974, op. 4, str. 21.
Slika 1 Trdnjava Kastel, Banja Luka 2.2 Osmanska in avstro-ogrska okupacija
Središče bosanskega pašaluka Banja Luka je postalo leta 1580. Za prvega beglerbegovega pašaluka je bil imenovan konvertit Ferhad - paša Sokolović, bratranec velikega vezirja Mehmed - paše (Bajice) Sokolovića in srbskega patriarha Makarija Sokolovića, ki je do leta 1587 postavil 216 javnih objektov. Najpomembnejša med stavbami je džamija Ferhadija (Ferhad - Pašina mošeja), ki še danes, obnovljena po državljanski vojni, krasi mesto na Vrbasu. Poleg Ferhadije so tu še mavzolej (turbe), vodnjak in javno kopališče, ter Arnaudija mošeja, ki je opisana kot “veličastno umetniško delo”. Zaradi svoje strateške lege se je mesto še naprej razvijalo skozi 16. in 17. stoletje. Tako je Banja Luka dobila svojo prvo kavarno v 17. stoletju, veliko prej kot večina drugih velikih evropskih mest. Leta 1649 se je prestolnica bosanskega pašaluka vrnila v Sarajevo, kratek postopni vzpon v času Otomanskega cesarstva pa je ob koncu 17. stoletja počasi ugasnil in mesto je moralo dolgo časa čakati, da je ponovno doživelo vzpon⁽⁷⁾.
Za konec turške vladavine in začetek avstro-ogrske okupacije je pomembno izpostaviti dve pomembni dejstvi, ki sta vplivali na značaj mesta. Prvo je prihod rimokatoliških menihov iz reda trapistov, ki so v Delibašinem selu pri Banjaluki ustanovili samostan in s seboj prinesli znanje o izdelavi sira in piva, tako da bodo postavili temelje za proizvodnjo Trapist sira in nastajanje Banjaluške pivovarne.⁽⁸⁾ Drugo je izobraževalno in politično delo Petra Kočića.
Borec za socialne pravice, srbski narodni tribun in največji nasprotnik avstro-ogrske okupacije.
Petar Kočić se je rodil leta 1877 v Zmijanju, vasi Stričići pri Banjaluki. Zaradi svoje izvirnosti
9. KOČIĆ 2002, op. 6, str. 6,12.
in družbeno-politične angažiranosti je eden najpomembnejših piscev srbskega modernizma. Lahko bi rekli, da je bil med glavnimi literarnimi vzorniki velikih srbskih pisateljev, kot sta Isidora Sekulić in Nobelov nagrajenec Ivo Andrić⁽⁹⁾.
2.3 Dvajseto stoletje
Po osvoboditvi 21. novembra 1918 je mesto postalo del novoustanovljene Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Leta 1929 je postal sedež Vrbaske banovine.
Za bana je bil imenovan Svetislav Tisa Milosavljević, rojen v Nišu. V času njegove vladavine je mesto doživelo največji razcvet doslej. Postavljene so bile stavbe, ki so
še danes najpomembnejši simboli mesta Slika 3 Petar Kočić Slika 2 Ferhad - Pašina mošeja, Banja Luka
(mnogi so pod neposrednim vplivom Bauhausa): Banski dvor, Sokolski dom, Hotel Palas, Hipotekarna banka (danes Palača Republike Srbske), Higienski inštitut, Mestna uprava in Dom kralja Petra Oslobodioca (danes Narodno gledališče Republike Srbske) ⁽¹⁰⁾. V tridesetih letih dvajsetega stoletja se je gradil tudi Hram sv. Trojice, ki je po rušenju v času zloglasne Neodvisne države Hrvaške obnovljen po državljanski vojni v Bosni in Hercegovini pod imenom Hram Hrista Spasitelja. ⁽¹¹⁾
Po osvoboditvi leta 1945 je mesto zašlo v fazo stagnacije. Banja Luka izgublja svoj upravni status, ki ga je imela v času Kraljevine Jugoslavije. Fokus nove komunistične oblasti je
v Sarajevu kot prestolnici nove Narodne republike, kasneje pa Socialistične republike Bosne in Hercegovine. Drugo polovico dvajsetega stoletja sta zaznamovali še dve večji nesreči. Prvi je potres, ki je leta 1969 prizadel Banja Luko in povzročil neprecenljivo škodo in posledice. Potres je bil v nedeljo, 26. oktobra, z magnitudo 8 po Mercallijevi lestvici. Po približno desetih minutah je stresel še en, tokrat z močjo nekaj več kot 5 stopinj. Poškodovanih je bilo veliko objektov, veliko od njih pa tudi trajno. Pravi šok pride naslednji dan, 27. oktobra. Mesto prizadene še močnejši potres z magnitudo 9. Poškodovane stavbe se začenjajo rušiti in vedno več ljudi je poškodovanih. V potresu je poginilo 15 ljudi, 1250 pa jih je bilo ranjenih. Mesto si je opomoglo s pomočjo, ki je prihajala iz vse Jugoslavije in sveta⁽¹²⁾. Druga nesreča se zgodi približno dvajset let pozneje. Državljanska vojna je izbruhnila v Bosni in Hercegovini in je trajala od leta 1992 do 1995. Čeprav mesto ni bilo neposredno prizadeto zaradi vojne in je na srečo ohranilo svojo infrastrukturo, je prišlo do določene demografske rekompozicije.
Slika 4 Banski Dvor in Hipotekarna banka (danes Palača Republike Srbske), Banja Luka
10. Banjaluka 1970, op. 1, str 15.
11. Jelena STANKOVIĆ, Mapping and memory in Banja Luka - PhD dissertation, Dundee 2016, str. 92.
12. RAVLIĆ 1974, op. 4, str. 233.
Slika 5 Hram Hrista Spasitelja in Mestna uprav, Banja Luka 2.4 Moderna doba
S podpisom Daytonskega mirovnega sporazuma in zaustavitvijo krvavega spopada leta 1995, mesto ob Vrbasu že tretjič v zgodovini doživlja svojo novo renesanso. Zaradi spleta okoliščin je postalo najpomembnejše mesto v Republiki Srbski in kot drugo največje v Bosni in Hercegovini dobilo zelo pomembno vlogo pri organiziranju entitet in države. Skoraj vse najpomembnejše institucije Vlade Republike Srbske se nahajajo v Banja Luki (stavba vlade, Narodna skupščina, Palača predsednika Republike,...) in nekatere institucije Bosne in Hercegovine (Uprava za posredno obdavčitev Bosne in Hercegovine).
Na uradni spletni strani mesta Banja Luka o mestu piše:
»V politično-teritorialni ureditvi ozemlja Republike Srbske, ki ga sestavljajo občine in mesta, je mesto Banja Luka (prej občina) največja politično-teritorialna enota s površino 1.239 kvadratnih kilometrov. Univerzitetni, gospodarski, finančni, politični in upravni je center Republike Srbske (ena od dveh entitet v Bosni in Hercegovini) in s 180.053
prebivalci (rezultati popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v BiH, oktober 2013. Vir:
Republiški Statistični urad). «⁽¹³⁾
13. Upoznaj Banja Luku, Grad Banja Luka, dostopno na <https://www.banjaluka.rs.ba/posjetioci/upoznaj-banju-luku/?sr_pismo=lat> (20.6.2021).
Mestna uprava v letu 2018 sprejme Strategijo razvoja, v kateri je zapisano, da bo vizija mesta za naslednjih 10 let temeljila na vrednotah, kot so: sodobno mesto evropskih vrednot, zeleno mesto, gospodarsko razvito mesto z ugodno klimo za investitorje, pametno mesto sodobnih tehnologij, mesto kot zaželena destinacija za številne kulturne, športne in turistične vsebine, ... ⁽¹⁴⁾
Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejstev lahko sklepamo, zakaj je zdaj potrebno ustvarjati vizualno identiteto mesta Banja Luka. Glede na to, da v prvih dveh obdobjih
“prosperitete” mesta - doba Ferhat - Paše in sedeža bosanskega pašaluka ter doba bana Svetislava Tise Milosavljevića in Vrbaške banovine, koncept, kot je “vizualna identiteta mesta” ni niti obstajal in zato ni niti obstajala potreba po oblikovanju istega. Danes je situacija precej drugačna. Potreba ne izhaja le iz trenutnega politično - družbenega položaja, v katerem se mesto nahaja, temveč tudi iz vizije in strategije mesta za prihodnost, ki jo lahko preberemo v Strategiji Mestne uprave iz leta 2018, navedeni prej v besedilu.
14. Strategija razvoja grada Banja Luka u periodu 2018-2027 godine (strateška platforma, SWOT analiza, strateški fokusi, vizija i strateški ciljevi), Grad Banja Luka, dostopno na < https://www.banjaluka.rs.ba/wp-content/uploads/2018/03/situaciona_analiza.pdf> (20.6.2021).
3 Simboli mesta Banja Luka
Tako kot večina mest na Balkanskem polotoku se tudi Banja Luka ni mogla pohvaliti
z uveljavljenimi zgodovinskimi simboli, kot je grb. To izhaja iz več razlogov. Prvi je zagotovo zgodovinski kontekst in dejstvo, da je bila Banja Luka velik del svojega obstoja pod turško okupacijo in je bila kot taka izključena iz heraldičnih tokov in trendov, ki so obstajali v preostali krščanski Evropi. Tudi prihod avstro-ogrske vojaške uprave v tem pogledu ni kaj dosti spremenil. Dejstvo, da o tem vprašanju iz tistega obdobja nimamo nikakršnih virov, lahko nam kaže le na popolno nezainteresiranost nove okupacijske vlade, da bi temu problemu namenila svoja sredstva. Prve namige o obravnavi naše teme dobimo po koncu Velike vojne in združitvi južnoslovanskih narodov v novo Kraljevino Jugoslavijo.
3.1 Simboli mesta v času Jugoslavije
Prvi predlog za grb mesta Banja Luka je podal hrvaški heraldič Viktor Antun Duišin (1898 - 1963), potem ko je prejel informacijo, da uprava mesta Banja Luka razmišlja o izdelavi grba.
Duišin je bil eden od pobudnikov, založnikov in odgovorni urednik revije Glasnik heraldike.
Predlog grba je bil sestavljen iz barv, ki so aludirale na trobojnico Kraljevine Jugoslavije - modro, belo in rdečo. Zlati hrib v rdečem polju predstavlja zemeljsko bogato območje, v sredini
15. Tomislav GALOVIĆ, Hrvatska heraldička periodika: Vitezović i Glasnik heraldike, Arhivski vjesnik, 52/1, poletje 2009, str. 107.
16. Predlog grba grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na < https://web.archive.org/web/20171026001649/http://www2.banjaluka.rs.ba/static/uploads/clanci/2017/4/prijedlog.pdf> (21.6.2021).
je z belo barvo poudarjena reka Vrbas, na modrem polju pa se nahajajo stolpi, ki simbolizirajo mesto v razvoju. Mestna vrata so zaprta, ker Banja Luka ni imela privilegijo svobodnega mesta.⁽¹⁵⁾ Dragomir Acović, srbski heraldik (tvorec današnjega grba mesta), ugotavlja, da ima utrjeno mesto na predlogu Duišina zelo očitne podobnosti s trdnjavo na zagrebškem grbu z elementi grba Ilirije - polmeseca in zvezde. Takšna predstavitev nima veliko temeljev v lokalni tradiciji in neposredno temelji na prejšnjih madžarskih standardih. Navsezadnje predlog hrvaškega glasnika ni bil nikoli resno
obravnavan in je ostal neopažen, predvsem med prebivalci mesta samega⁽¹⁶⁾.
Oblasti Socialistične Federativne
Republike Jugoslavije so sprejele določbo, Slika 6 Viktor Antun Duišin, Grb mesta
Banja Luka, tridesetih let dvajsetega stoletja
da mora imeti vsaka občina svoj grb. Tako je tudi Banja Luka leta 1974 dobila svoj prvi uradni simbol. Emblem je bil sestavljen iz zelenega ščita s stiliziranim spomenikom padlim borcem na Banj brdu (pred 1992 Šehitluci), s stiliziranimi obzidji trdnjave Kastel in reke Vrbas na dnu ščita⁽¹⁷⁾. Čeprav je navedeno, da je bila v prvotni različici emblema rdeča peterokraka zvezda,
pa iz neznanih razlogov v praksi nje ni bilo, kar predstavlja določeno kurioziteto glede na močan ideološki vpliv v tistem času.
Dragomir Acović podaja določene kritike tudi za to rešitev. On meni, da je vsebina emblema polna politične demagogije, popolnoma sterilizirane od kakršnih koli
Slika 7 Neznani avtor, Emblem mesta Banja Luka, 1974 zgodovinskih, individualnih ali kolektivnih spominov. Za sam emblem ne veljajo heraldične norme. Zaradi svoje prevelike poenostavitve so simboli, kot so spomeniki, reke in trdnjave, videti kot vzorci, s čimer jim je odvzeta njihova identiteta in prepoznavnost⁽¹⁸⁾.
3.2 Postdaytonska Banja Luka
Z začetkom vojne v nekdanji Jugoslaviji in državljanske vojne v Bosni in Hercegovini je prišlo tudi do sprememb v simbolih mest po vsej BiH⁽¹⁹⁾. Leta 1992 je bil objavljen javni natečaj za nov grb mesta. Čeprav rezultati natečaja niso bili nikoli uradno objavljeni, prav tako pa niti zmagovalec, za grb mesta se je utrdila rešitev, ki je trajala do leta 2013. Grb se je slogovno naslanjal na prejšnjega s spremembo barv, dodatkom srbskega nacionalnega simbola - ocila (4S), obrisom Banskega dvora in temeljev porušene Saborne cerkve Svete Trojice⁽²⁰⁾.
Dne 20.2.2013. leta, objavlja Glas Srpske Slika 8 Neznani avtor,
Grb mesta Banja Luka, 1992
17. Milan POPOVIĆ in Miloš JOVANOVIĆ, Državni amblemi i druge javne oznake u SFRJ, Beograd 1979, str. 283-284.
18. Predlog grba grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na < https://web.archive.org/web/20171026001649/http://www2.banjaluka.rs.ba/static/uploads/clanci/2017/4/prijedlog.pdf> (22.6.2021).
19. Dragomir ACOVIĆ, Heraldika i Srbi, Beograd 2008, str. 673.
20. Predlog grba grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na <https://web.archive.org/web/20171026001649/http://www2.banjaluka.rs.ba/static/uploads/clanci/2017/4/prijedlog.pdf> (22.6.2021).
21. Vedrana KULAGA, Udar na znamenja, Glas Srpske,
dostopno na <https://www.glassrpske.com/lat/novosti/vijesti_dana/Udar-na-znamenja/110276> (22.6.2021).
22. S.A., Novi konkurs za izradu idejnog rješenja grba, Glas Srpske,
dostopno na <https://www.glassrpske.com/lat/novosti/banjaluka/Novi-konkurs-za-izradu-idejnog-rjesenja-grba/142645> (22.6.2021).
23. Prezentacija idejnog rješenja novog grba i zastave Grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na <https://web.archive.org/web/20171107010418/http://www2.banjaluka.rs.ba/front/article/10998/> (23.6.2021).
24. Odbijen prijedlog za novi grb i zastavu Banje Luke, Grad Banja Luka,
dostopno na <https://web.archive.org/web/20171107025259/http://www2.banjaluka.rs.ba/front/article/11680/> (23.6.2021).
25. Novo obećanje Banjaluci - do aprila novi grb, ATV,
dostopno na <https://www.atvbl.com/novo-obecanje-banjaluci-do-aprila-novi-grb/> (23.6.2021).
Slika 9 Srđan Marlović in Zoran Nikolić, Grb mesta Banja Luka, 2015
članek z naslovom »Udar na znamenja«.
V tem članku je navedeno, da je Ustavno sodišče Republike Srbske grb mesta Banja Luka tistega dne razglasilo za neustaven, češ da predstavlja simbole samo ene narodne in verske skupine in s tem odkrito diskriminira ostala druga dva konstitutivna naroda.
To pomeni, da od tega dne grb Banja Luke ne velja več, mesto pa ostane brez tega simbola do sprejetja novega⁽²¹⁾. Mesto na Vrbasu je na nov grb čakalo skoraj štiri leta. Potem ko se je prvi natečaj končal neuspešno, ker takratni župan Banja Luke ni dal soglasja za izbrane rešitve, je Mestna uprava konec leta 2013 objavila javni natečaj za nov grb. Glas Srpske 26.12.2013,
v svojem članku »Nov natečaj za izdelovanje idejne rešitve grba« objavlja, da je natečaj odprt do 22. januarja 2014 in da lahko sodelujejo vse osebe, ki so državljani Republike Srbske in Bosne in Hercegovine ter pravne osebe, ki imajo registrirano dejavnost grafično oblikovanje⁽²²⁾. Vsi predlogi so doživeli neuspeh.
Takratni župan Slobodan Gavranović je to delo zaupal beograjskima heraldikom Zoranu Nikoliću in Srđanu Marloviću. Njihove rešitve so bile predstavljene 25. marca 2015 v Muzeju Republike Srbske. Rešitve so ustrezale vsem pravilom natečaja, so bile heraldično in grafično pravilne in niso vsebovale nacionalnih simbolov⁽²³⁾. In tudi ta predlog je doživel debakel.
Veliko nasprotovanje občanov Banja Luke zaradi nezmožnosti identifikacije z novim grbom je pripeljalo do tega, da je Skupščina Mesta, na seji 23. julija ta predlog zavrnila in s tem nadaljevala agonijo iskanja novega simbola mesta⁽²⁴⁾.
3.3 Nov grb
Leto 2017 bo odločilno za pridobitev novega grba. Novi župan se je obrnil po pomoč k najbolj znanemu srbskemu heraldiku - arhitektu Dragomirju Acoviću in mu poslal neposredno povabilo, naj pripravi več rešitev⁽²⁵⁾. Acović je prejel smernice za izdelavo novega grba.
Nekateri predlogi iz tematskega repertoarja so: reka Vrbas, trdnjava Kastel, čoln dajak, divji
kostanj, stavba Banskega dvora, zastava Republike Srbske, elementi iz prejšnjega grba, ki niso v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča in tako naprej⁽²⁶⁾. Nazadnje je bila rešitev Dragomirja Acovića z manjšimi spremembami sprejeta na Skupščini Mesta 20. julija 2017 leta⁽²⁷⁾. Novi grb Banja Luke je oblikovan v treh variantah: mali, srednji in veliki grb.
Opis malega grba se glasi:
»Na ščitu, razdeljenem, navzgor v rdeče srebrnih in črnih spojih, je kamnito obzidje, v središču katerega je isti dvonadstropni stolp, obokan s poljem s po enim črnim odprtim oknom v vsakem nadstropju in piramidalno srebrno streho s poudarjenim napuščem, in na obeh straneh tega stolpa pa po en srebrn manjši enostranski stolp z enim oknom, odprtim v črni barvi in eno streho, kot je opisano, spodaj pa srebrna z modrimi obrnjenimi kljuni dvema čolnima - dajaka s strani ščita; čez vse valovita modra gred nad isto takšno šibo «⁽²⁸⁾.
Pri srednjem in velikem grbu je na srednjem nad ščitom dodana obzidna krona, veliki grb pa ima nosilce na obeh straneh ščita - pisatelj Petar Kocič in ban Svetislav Tisa Milosavljević držita jambor z zastavo Republike Srbske oziroma mesta Banja Luke. Podstavek grba je ročaj zlatega lista divjega kostanja, prepletenega z vejicami lipe⁽²⁹⁾.
Po tem zgodovinskem procesu pridobivanja simbolov mesta v zadnjih sto letih lahko pridobimo določene zaključke. Vsekakor so zgodovinske in v prvi vrsti politične spremembe vplivale na videz mestnega grba, ne glede na to, kakšno mnenje so imeli prebivalci mesta o danem simbolu. Tisto kar lahko rečemo je, da se pri zadnji izbiri grba, v obdobju od
26. Predlog grba grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na < https://web.archive.org/web/20171026001649/http://www2.banjaluka.rs.ba/static/uploads/clanci/2017/4/prijedlog.pdf> (23.6.2021).
27. Donesena odluka o upotrebi simbola grada, Grad Banja Luka,
dostopno na <https://web.archive.org/web/20171107170115/http://www2.banjaluka.rs.ba/front/article/16210/> (24.6.2021).
28. Knjiga grafičkih standarda grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na < https://www.banjaluka.rs.ba/wp-content/uploads/obiljezja/bl-knjiga-grafickih-standarda-2018-v2.pdf> (24.6.2021).
29. Prav tam.
Slika 10 Dragomir Acović, Grb mesta Banja Luka, 2017
2013 - 2017 leta, vidi določena doza demokracije in da je za referenčni faktor vzeta volja državljanov. Poleg tega, kar pa je za nas še bolj pomembno, je dejstvo, da nekateri simboli na vseh variantah grba, od predlogov iz časa Kraljevine Jugoslavije in do danes, vsebujejo skoraj enake elemente.V prvi vrsti izstopata reka Vrbas in trdnjava Kastel, ki nahajata v vseh variantah, začenši od nesprejete rešitve hrvaškega heraldika Viktorja Antuna Duišina, preko emblema iz socialističnega obdobja, ustavno spornega grba na prelomu tisočletja, ter do uradno sprejetega predloga Dragomirja Acovića. Poleg prve skupine primarnih simbolov se v različnih variantah pojavljajo še naslednje značilnosti: list divjega kostanja, obrisi stavbe Banskega dvora, dajak čoln, spomenik na Banj brdu in temelji cerkve Svete Trojice (danes Hram Hrista Spasitelja). Na to drugo skupino je odločilno vplivala politična klima v času njenega nastanka. Ob upoštevanju vseh navedenih simbolov nam uspe videti, kaj je to prebivalcem mesta najbližje za identifikacijo, zato se bo na tem temeljila tudi osnova naše naloge.
30. K.BUDELMANN, Y. KIM, C. WOZNIAK, Brand identity essentials, Beverly MA 2010, str. 7.
31. Veronica NAPOLES, Corporate identity design, New York 1988, str. 20.
32. Alina WHEELER, Designing brand identity, New York 2013, str. 2.
33. NAPOLES 1988, op. 31, str. 27.
34. WHEELER 2013, op. 32, str. 7.
4 Tržna znamka in identiteta
Čeprav tema, ki nas zanima, ni tržna znamka, temveč vizualna identiteta, se bomo dotaknili položaja vizualne identitete znotraj brandinga, da bi razumeli širšo sliko.
Vsekakor je prva napačna predstava, ki jo lahko pogosto slišimo v opredelitvi izrazov,
Vsekakor je prva napačna predstava, ki jo lahko pogosto slišimo v opredelitvi izrazov,