• Rezultati Niso Bili Najdeni

Obdelava, digitalizacija in hranjenje gradiva

V knjiˇznici vsakemu gradivu, ki ga knjiˇznica pridobi (z nakupom, darom ali preko obveznega izvoda), dodelijo unikatno devetmestno inventarno ˇstevilko.

Nato se v knjiˇznici odloˇcijo, ali bodo gradivo tudi obdelali oziroma vsebinsko opisali. Gradivu, ki ga knjiˇznica ˇzeli hraniti, se kreira nov bibliografski zapis.

Zapis ima strukturo formata COMARC/B [5].

Osnovno strukturo zapisa sestavlja deset blokov:

• 0XX Blok za identifikacijo

• 1XX Blok za kodirane podatke

• 2XX Blok glavnega opisa

• 3XX Blok za opombe

• 4XX Blok za povezovanje

• 5XX Blok za sorodne vsebine

• 6XX Blok za vsebinsko analizo

• 7XX Blok za podatke o odgovornosti

• 8XX Blok za mednarodno rabo

• 9XX Blok za nacionalno rabo

Vsak blok sestavljajo polja, ki so namenjena vnosu podatkov sorodne vsebine, posamezno polje pa sestavlja eno ali veˇc podpolj. Zaporedje polj je toˇcno doloˇceno. V poljih, ki so namenjena bibliografskemu in vsebinskemu opisu vira, pa je pomembno tudi zaporedje podpolj znotraj polj. Podatke, ki jih pri bibliografski obdelavi razberejo z razglednice, vpiˇsejo v posame-zna polja in podpolja in jo tako bibliografsko opiˇsejo (slika 2.2). Zapis nato shranijo v vzajemni katalog gradiv COBIB, ki je skupni katalog knjiˇznic sis-tema COBISS (slika 2.3). Zapis lahko opremijo tudi s sliko, kar v novomeˇski knjiˇznici izvajajo ˇze vrsto let. Tako gradivo dobi ˇse dodatno vrednost, ki je uporabnikom v veliko pomoˇc.

Slika 2.2: Bibliografski zapis razglednice

Knjiˇznice veliko pozornosti namenjajo poveˇcanju dostopnosti in ohranitvi oziroma zaˇsˇciti gradiva. Nacionalni program za kulturo opredeljuje digitali-zacijo kot eno osnovnih nalog ustanov, ki skrbijo za kulturno dediˇsˇcino. Pri tem ima pomembno vlogo tudi Knjiˇznica Mirana Jarca, ki v okviru izvajanja posebnih nalog pripravlja in izvaja projekte digitalizacije gradiva.

Digitalizacija je opisovanje objekta, slike, zvoka, dokumenta z binarno kodo, obiˇcajno z namenom, da bi ga shranili v elektronski obliki. S tem

Slika 2.3: Bibliografski zapis v sistemu Cobiss

omogoˇcajo veˇcjo dostopnost gradiva ˇsirˇsemu krogu uporabnikov. Hkrati za-gotavljajo tudi trajnejˇso hrambo starejˇsega in redkega gradiva, saj je tako bistveno manj izpostavljeno obrabi in poˇskodbam.

V novomeˇski knjiˇznici so s projektom digitalizacije gradiv iz posebnih zbirk priˇceli ˇze leta 2003. V tem ˇcasu so digitalizirali ˇze vrsto monografskih in periodiˇcnih gradiv, ki zajemajo veˇcji del digitaliziranega arhiva. V zadnjem ˇcasu so se prednostno lotili digitalizacije slikovnega gradiva – razglednic. Pri tem upoˇstevajo Smernice za digitalizacijo knjiˇzniˇcnega gradiva [8], ki opre-deljujejo, kako z gradivom ravnati ter na kakˇsen naˇcin izvesti digitalizacijo posameznih vrst gradiva. Razglednice digitalizirajo v visoki loˇcljivosti 600 dpiz barvno globino 24 bitovin shranjujejo v formatu .jpg (tabela 2.1).

Digitalizirano gradivo shranijo z imenom, ki je enako inventarni ˇstevilki gradiva (slika 2.4).

Slikovno gradivo

STORITVE PARAMETRI

loˇcljivost skeniranja 300-600 dpi Primarni arhiv

barvna globina 24 bitov

loˇcljivost hranjenja 300-600 dpi

format TIFF, JPG, JPEG2000

Operativna kopija

loˇcljivost 72-120 dpi

barvna globina 24 bitov

format JPG, JPEG2000, PDF

Tabela 2.1: Parametri za digitalizacijo slikovnega gradiva

Slika 2.4: Razglednica, shranjena z inventarno ˇstevilko gradiva S sodelovanjem pri vseslovenskih in evropskih projektih, kot so:

• Digitalna knjiˇznica Slovenije [9],

• Kamra - portal kulturne dediˇsˇcine Slovenije [17] in

• Europeana - portal kulturne dediˇsˇcine Evrope [12],

svoje bogate zbirke predstavljajo ˇsirˇsi javnosti in tako skrbijo tudi za oˇzivljanje domoznanske kulturne dediˇsˇcine.

Knjiˇznice so danes prenapolnjene z gradivom, zato je teˇzko zagotoviti dovolj prostora za hranjenje domoznanskega gradiva in posebnih zbirk, kar obˇcutijo tudi v novomeˇski knjiˇznici. Tako je dragoceno gradivo razprˇseno na veˇcih lokacijah v knjiˇznici, kar velja tudi za slikovno gradivo oziroma razglednice. Razglednice so zaradi pomanjkanja prostora shranjene v veˇcih prostorih - v omarah in predalnikih, zaradi ˇcesar je iskanje gradiva zamudno.

Velikost digitaliziranega arhiva v Knjiˇznici Mirana Jarca je pribliˇzno 2TB podatkov. Veˇcji del predstavljajo monografske in serijske publikacije (arhiv ˇcasopisov in revij ter domoznanskih knjig s podroˇcij Dolenjske, Bele krajine in Posavja). Digitaliziran arhiv razglednic obsega pribliˇzno 70GB podatkov (tabela 2.2). Ves digitalni arhiv je v novomeˇski knjiˇznici varno shranjen na omreˇznih diskih na virtualnih streˇznikih. Streˇzniki se nahajajo na diskovnem polju RAID 10 in RAID 5, kar omogoˇca veˇcjo zaˇsˇcito podatkov in zmoglji-vost diskovnih polj [27]. Glede na dragocenost zbirke celoten digitaliziran arhiv redno shranjujejo tudi na oddaljeni lokaciji izven knjiˇznice. S tem so poskrbeli, da v primeru okvar oziroma raznih nesreˇc ne pride do izgube dra-gocenega elektronskega vira gradiva.

Vrsta razglednic Velikost arhiva Stevilo razglednicˇ

Domoznanske razglednice 27 GB 5092

Razglednice Slovenije 35 GB 3666

Tuje razglednice 1 GB 300

Zbirka Maksim Gaspari 3.5 GB 366

Drugo 2 GB 500

Tabela 2.2: Digitaliziran arhiv razglednic

Opis problema

V tem poglavju bomo opisali teˇzave, s katerimi se zaposleni sooˇcajo pri ro-kovanju, shranjevanju ter posredovanju gradiva uporabnikom (naroˇcnikom), ter predstavili pristop k reˇsitvi teˇzav. Opisali bomo le slikovno gradivo po-sebnih zbirk - razglednice.

Pred digitalizacijo in objavo gradiva v vzajemnem katalogu so si lahko uporabniki gradivo izbrali samo tako, da so knjiˇznico fiziˇcno obiskali, knjiˇznici posredovali proˇsnjo za uporabo gradiva ter originalno gradivo skrbno pregle-dovali.

Danes sta najpomembnejˇsa vira, ki uporabnike seznanjata z obseˇzno sli-kovno zbirko knjiˇznice, domoznanski portal Kamra (slika 3.1) in vzajemni bibliografski sistem COBISS (slika 3.2). V prvem lahko najdemo ˇze veˇc kot 40 strokovnih prispevkov, katere so zaposleni v novomeˇski knjiˇznici opremili tudi s slikovnim gradivom. COBISS predstavlja temelj knjiˇzniˇcnega infor-macijskega sistema Slovenije, katerega del je tudi novomeˇska knjiˇznica.

Uporabniki ˇzeleno gradivo najveˇckrat najdejo na enem izmed omenjenih virov ter preko elektronskega sporoˇcila knjiˇzniˇcarju poˇsljejo kratek opis, za kakˇsen namen bi gradivo radi uporabili.

11

Slika 3.1: Domoznanski portal Kamra

Slika 3.2: Sistem COBISS

V sporoˇcilu dodajo tudi osnovni opis gradiva, najveˇckrat naslov, identi-fikacijsko ˇstevilko zapisa v vzajemnem katalogu COBISS (COBISS-ID) ali inventarno ˇstevilko gradiva.

Zaposleni le-tega poiˇsˇcejo in preverijo v vzajemnem katalogu ter si zapiˇsejo dodatne podatke, ki jih potrebujejo, da gradivo laˇzje najdejo in pripravijo za poˇsiljanje. Obenem pripravijo tudi Sporazum o uporabi gradiva iz posebnih zbirk, katerega podpiˇseta obe strani.

Gradivo obiˇcajno poiˇsˇcejo v digitalnem arhivu z vgrajenim iskalnikom v operacijskem sistemu Windows, kamor vpiˇsejo inventarno ˇstevilko gradiva.

Ce to ni mogoˇˇ ce, gradivo najdejo z iskanjem oziroma odpiranjem ustreznih map in podmap. V kolikor ugotovijo, da je digitalna kopija neustrezne kva-litete ali iskano gradivo ˇse ni bilo digitalizirano, le-tega poiˇsˇcejo v originalni fiziˇcni obliki. Postopek iskanja, priprave in posredovanja gradiva naroˇcnikom je v tem primeru ˇse daljˇsi in zamudnejˇsi.

Odloˇcili smo se izdelati spletno aplikacijo, katere glavna cilja sta, da bodo zaposleni gradivo z ustreznimi opisi vnaˇsali in urejali, uporabniki pa to gra-divo preprosto in hitro naˇsli ter poslediˇcno naroˇcili. Ob tem smo ˇzeleli izbrati ustrezno tehnologijo ter orodja, ki bodo omogoˇcala hiter in kvaliteten razvoj aplikacije ter varno in dolgotrajno dostopnost ter uporabo zbirke. Razvoj spletnih aplikacij poteka z uporabo razliˇcnih ogrodij (angl. framework), ki prinaˇsajo prihranke na ˇcasu ter pri sami izvedbi razvoja aplikacije. Veˇcina spletnih aplikacij je izdelanih z Javascript ogrodjem, ki uporablja program-ski jezik Javascript [16]. Zaradi nepoznavanja tovrstnega programskega jezika smo iskali alternativne moˇznosti in izbrali ogrodje Blazor, ki uporablja pro-gramski jezik C#.

Eden glavnih razmislekov je bil, kako gradivo kataloˇzno urediti, shraniti v ustrezno podatkovno bazo ter z ustrezno aplikacijo predstaviti. Gradivo bi lahko v aplikacijo vnaˇsali roˇcno, a je to zaradi obseˇznosti zbirke nesmiselno.

Zato smo iskali naˇcine za avtomatsko pridobivanje podatkov o gradivih, ki jih je knjiˇznica ˇze obdelala. Pridobiti smo morali dostop do zapisov v vzaje-mni bazi podatkov knjiˇznic COBIB, podatke ustrezno pretvoriti in shraniti v podatkovno bazo. Hkrati smo ˇzeleli omogoˇciti tudi roˇcni vnos in opis gradiv, ki jih knjiˇznica ˇzeli urediti, a jih ni ali jih nikoli ne bo objavila v vzajemnem katalogu.

Preveriti smo morali tudi arhiv digitaliziranega gradiva, ga smiselno po-pisati ter urediti in povezati z ustreznim zapisom v podatkovni bazi. Digita-lizirano kopijo je treba v aplikaciji ustrezno prikazati.

Dostopa do gradiva nismo ˇzeleli omogoˇciti ˇcisto vsem uporabnikom, zato smo morali vzpostaviti doloˇcen naˇcin avtentikacije. Uspeˇsno prijavljenim uporabnikom smo omogoˇcili preprosto iskanje ter pregled gradiva ter hkrati ustrezno naroˇcilo gradiva. Zaposlenim tudi omogoˇcamo moˇznost urejanja zapisov ter potrditve naroˇcil.

Veliko pomislekov smo imeli v zvezi s tehniˇcno izvedbo, kje zaˇceti razvoj aplikacije in kakˇsno platformo izbrati za namestitev in predajo v uporabo.

Odloˇcili smo se, da bomo v zaˇcetni fazi spletno aplikacijo razvijali na osebnem raˇcunalniku. V fazi testiranja s strani zaposlenih bomo aplikacijo prenesli na lokalni podatkovni streˇznik. Na koncu bomo uporabili spletni streˇznik knjiˇznice ali gostovanje pri zunanjem ponudniku. Tedaj bomo aplikacijo predali v uporabo tudi zunanjim uporabnikom.

3.1 Primerjava s podobnimi knjiˇ znicami

Pri iskanju reˇsitev zgoraj opisane problematike smo naredili kratko raziskavo, kako se s tovrstnimi storitvami spopadajo v nekaterih drugih knjiˇznicah. V sistemu COBISS smo preverili ˇstevilo zapisov, ki predstavljajo slikovno gra-divo ter s tem tudi ˇstevilo zapisov razglednic drugod. S tem smo posredno dobili vpogled v okvirno velikost zbirke razglednic kot tudi koliko se tovr-stnim zbirkam posveˇcajo v posameznih knjiˇznicah.

Sprva smo primerjali Knjiˇznico Mirana Jarca z osrednjimi obmoˇcnimi knjiˇznicami Slovenije (tabela 3.1). Iz tabele lahko razberemo, da se Knjiˇznica Mirana Jarca tovrstni zbirki posveˇca prednostno. ˇStevilo zapisov predstavlja ˇcetrtino njene zbirke razglednic. Osrednja knjiˇznica Celje je v sistem Cobiss

vnesla pribliˇzno 3275 zapisov razglednic. V Mariborski knjiˇznici so se pred leti povezali z Univerzitetno knjiˇznico Maribor, s katero skupaj nastopajo pri zbiranju, obdelavi in hranjenju domoznanskega gradiva, torej tudi razglednic.

Zbirka vsebuje malo manj kot 2000 razglednic. Mestna knjiˇznica Ljubljana je v vzajemni katalog vnesla le del svoje zbirke. Zbirko razglednic Ljubljane predstavljajo tudi preko informacijskega sistema Galis [13], ki omogoˇca vo-denje in beleˇzenje muzejskega dokumentacijskega gradiva in vodenje z njim povezanih procesov.

Knjiˇznica Razglednice Slikovno gradivo

Knjiˇznica Mirana Jarca Novo mesto 9153 14947

Osrednja knjiˇznica Celje 3275 3548

Mariborska knjiˇznica in Univerzitetna knjiˇznica Maribor

1991 5764

Mestna knjiˇznica Ljubljana 1839 1969

Goriˇska knjiˇznica Franceta Bevka 1778 3003 Koroˇska osrednja knjiˇznica dr. Franca Suˇsnika

Ravne na Koroˇskem

871 3320

Osrednja knjiˇznica Sreˇcka Vilharja Koper 645 766 Pokrajinska in ˇstudijska knjiˇznica Murska Sobota 18 79

Mestna knjiˇznica Kranj 10 325

Knjiˇznica Ivana Potrˇca Ptuj 3 63

Tabela 3.1: Primerjava koliˇcine gradiva, obdelanega v sistemu Cobiss, med osrednjimi obmoˇcnimi knjiˇznicami

Vse osrednje obmoˇcne knjiˇznice digitalizirano gradivo varno hranijo na lokalnih podatkovnih streˇznikih, slikovno zbirko pa javnosti predstavljajo na spletnih domoznanskih portalih dLib, Kamra ali v vzajemnem katalogu Cobiss. Nobena osrednja obmoˇcna knjiˇznica za ureditev svoje zbirke ne upo-rablja namenske aplikacije.

Primerjavo smo izvedli ˇse med osrednjimi knjiˇznicami obmoˇcja Dolenjske, Bele krajine in Posavja (tabela 3.2).

Knjiˇznica Mirana Jarca se zbiranju ter hranjenju razglednic posveˇca vse od ustanovitve, hkrati pa njena zbirka vsebuje tudi veliko razglednic in ostalega gradiva, ki jih lokacijsko pokrivajo ostale knjiˇznice na obmoˇcju. Valvasorjeva knjiˇznica Krˇsko je v vzajemni katalog vnesla 487 razglednic. Polovico njene zbirke predstavljajo predvsem razglednice okoliˇskih krajev ter samo mesto Krˇsko ter Videm. Knjiˇznica Pavla Golie Trebnje je vnesla 95 razglednic, medtem ko je knjiˇznica Breˇzice, ki je s projektom digitalizacije priˇcela ˇsele pred dvema letoma, vnesla 65 razglednic.

Knjiˇznica Razglednice Slikovno gradivo

Knjiˇznica Mirana Jarca Novo mesto 9153 14947

Valvasorjeva knjiˇznica Krˇsko 487 632

Knjiˇznica Pavla Golie Trebnje 95 426

Knjiˇznica Breˇzice 65 67

Knjiˇznica Sevnica 11 20

Knjiˇznica ˇCrnomelj 3 15

Ljudska knjiˇznica Metlika 0 17

Knjiˇznica Koˇcevje 0 13

Knjiˇznica Miklova hiˇsa Ribnica 0 5

Tabela 3.2: Primerjava z osrednimi knjiˇznicami

Vse osrednje knjiˇznice Dolenjske, Bele krajine in Posavja digitalizirano gradivo hranijo bodisi na lokalnih podatkovnih streˇznikih ali zunanjih dis-kih, nekatere tudi na lokalnih raˇcunalnikih. Slikovno zbirko javnosti prav tako predstavljajo na spletnih domoznanskih portalih.

Omenili bi ˇse Knjiˇznico Velenje, ki svojo domoznansko zbirko predstavlja z namensko razvito spletno aplikacijo DIGIDOM (Digitalni repozitorij DO-Moznanskega knjiˇzniˇcnega gradiva Knjiˇznice Velenje) (slika 3.3). Aplikacija vsebuje administrativni vmesnik za vnaˇsanje vsebin (slika 3.4) in uporabniˇski vmesnik za pregledovanje podatkov (slika 3.5), v katera vnaˇsajo raznovrstno domoznansko gradivo. Celotna domoznanska zbirka obsega 8689

raznovr-stnega gradiva, od tega le 140 razglednic. Aplikacija je trenutno nameˇsˇcena in na voljo uporabnikom na osebnem raˇcunalniku v knjiˇznici. Kmalu bodo omogoˇcili dostop tudi izven knjiˇznice. Moˇznost naroˇcanja gradiva ni pod-prta. Digitalizirana zbirka gradiva je shranjena na podatkovnem streˇzniku, ki ga vzdrˇzuje Mestna obˇcina Velenje.

Na kratko lahko povzamemo, da v raziskavi zajete osrednje obmoˇcne knjiˇznice svoje arhivsko gradivo digitalizirajo in varno shranjujejo na svo-jih podatkovnih streˇznikih. Digitalizacijo izvajajo glede na svoj program in potrebe. Uporabnikom ob prejemu naroˇcila gradivo posredujejo na podoben naˇcin kot v Knjiˇznici Mirana Jarca Novo mesto. Nekatere knjiˇznice proˇsenj za uporabo gradiva ˇse nikoli niso prejele.

Slika 3.3: DIGIDOM - osnovna stran uporabniˇskega vmesnika

Slika 3.4: DIGIDOM - administrativni vmesnik

Slika 3.5: DIGIDOM - uporabniˇski vmesnik

Knjiˇznica Mirana Jarca Novo mesto se zbiranju, obdelavi in digitalizaciji slikovnega gradiva – razglednicam posveˇca prednostno. V primerjavi z dru-gimi knjiˇznicami je v vzajemni katalog vnesla precej obseˇznejˇso zbirko ne le slikovnega gradiva temveˇc tudi razglednic. Le-te predstavljajo le del slikov-nega gradiva, ki ga hranijo. Zato je pomembno, da zbirko predhodno uredijo in jo v ˇcim veˇcji meri predstavijo uporabnikom z ustrezno spletno aplikacijo.

Tehnologije in orodja

V tem poglavju prikazujemo tehnologije ter orodja, ki smo jih uporabili pri izdelavi naˇse aplikacije. Pri izdelavi smo sledili smernicam razvoja aplika-cij in se odloˇcili za razvoj spletne, enostranske aplikacije (angl. Single Page Applications - SPA) [30]. Ta omogoˇca hitrejˇsi razvoj kot tudi veˇcjo zmoglji-vost aplikacij. Hkrati nudi dobro in odzivno uporabniˇsko izkuˇsnjo tako, da se podatki na spletni strani dinamiˇcno prepiˇsejo oziroma spremenijo, namesto da se naloˇzi celotna nova stran iz streˇznika.

Veˇcina enostranskih aplikacij uporablja javascript in ogrodja, kot so Angular [2], React [29] ali Vue [37]. Odloˇcili smo se za alternativni oziroma drugaˇcen pristop. Za izdelavo aplikacijo smo tako izbrali ogrodje Blazor. To je novo ogrodje, ki omogoˇca enoten razvoj spletne aplikacije v jeziku C# brez upo-rabe programskega jezika Javascript.

4.1 Ogrodje Blazor

Microsoft Blazor [14] je odprtokodno, veˇcplatformsko in prilagodljivo ogrodje za izdelavo spletnih uporabniˇskih vmesnikov, ki se uporablja za razvoj eno-stranskih aplikacij v okolju .NET in .NET Core. Pred Blazorjem so pri izdelavi spletnih aplikacij v okolju .NET zdruˇzevali programska jezika C#

in Javascript. V programskem jeziku C# so izdelovali programske vmesnike 19

(API), implementirali poslovno logiko in komponente za dostop do podat-kov. JavaScript (ali ogrodja JavaScript, kot so Angular, React ali Vue) so uporabili za izdelavo sprednjega dela (angl. front-end) aplikacije. V ogrodju Blazor lahko programski jezik C# sedaj uporabimo tako za razvoj aplikacije na strani streˇznika kot odjemalca.

Blazor aplikacija je na voljo v dveh modelih gostovanja, na strani odje-malca (Blazor WebAssembly) in strani streˇznika (Blazor Server) [3].

Razlika med njima je v naˇcinu oziroma lokaciji izvrˇsevanja kode. Mo-del na strani odjemalca se izvaja v brskalniku prek nizkonivojskega jezika WebAssembly in posodablja objektni model dokumenta (Document Object Model – DOM) [10], medtem ko model na strani streˇznika vzdrˇzuje model DOM na streˇzniku in uporablja cevovod SignalR za poˇsiljanje sprememb med brskalnikom in streˇznikom.

Slika 4.1: Blazor WebAssembly in Blazor Server modela gostovanja Komponente

Komponente (angl. components) so osnovni gradniki aplikacije v Blazor ogrodju. Komponenta je lahko posamezna stran ali podstran naˇse aplikacije, lahko pa predstavlja le doloˇceno funkcionalnost aplikacije (gumb, prijavna forma, modalno okno in podobno). Vsako komponento lahko v aplikaciji tudi

ponovno smiselno uporabimo. Sama komponenta vsebuje sintakso Razor, ki je kombinacija oznaˇcevalnega jezika HTML, programske kode C# ter Razor kljuˇcnih besed.

Razor sintaksa

Razor je oznaˇcevalna sintaksa, ki omogoˇca zdruˇzevanje HTML oznak s C#

programsko kodo. Zasnovali so jo z namenom poveˇcanja produktivnosti raz-vijalcev, saj omogoˇca preklapljanje med oznakami HTML in C# v isti dato-teki. Z njo lahko na spletnih straneh ustvarimo dinamiˇcne vsebine. Razor sintaksa uporablja simbol @ za prehod iz HTML oznaˇcevalnega jezika v pro-gramski jezik C# [28].

Bootstrap

Bootstrap je odprtokodno spletno ogrodje, ki se ga uporablja pri izdelavi in oblikovanju spletnih strani in aplikacij. Vsebuje predloge za HTML ele-mente, CSS pravila, prednastavljeno tipografijo, gumbe, navigacijo ter ostale komponente. Omogoˇca postavitev ali oblikovanje takˇsne spletne aplikacije, da se vsebina prilagaja glede na velikost zaslona, na katerem se izvaja. Kot tak je vgrajen v Blazor ogrodje, zato smo ga tudi mi uporabili pri razvoju naˇse aplikacije [4].