• Rezultati Niso Bili Najdeni

Območje občine Gorenja vas - Poljane s sosednjimi občinami

In document Razvoj turizma v občini Gorenja vas (Strani 10-0)

Z vidika naravnogeografske členitve občino uvrščamo med alpske pokrajine, natančneje v mezoregijo predalpska hribovja (Natek, Ogrin, Žiberna, 2004), ki obdajajo občino. Ta hribovja so Cerkljansko hribovje na zahodu, Škofjeloško na severu ter Polhograjsko na jugu, na vzhodni strani pa se občina Gorenja vas - Poljane odpira naprej proti Škofji Loki oziroma proti Kranjsko-Sorškemu polju.

2. TEORETIČNA IZHODIŠČA IN METODOLOGIJA 2.1. Pregled obstoječe literature

Literature, ki se nanaša na turizem, ni malo. Še več, skladno z razvojem turistične dejavnosti narašča tudi samo zanimanje ter raziskovanje omenjene dejavnosti. Starejša literatura se v večji meri nanaša na sam nastanek in razvoj turizma kot takega, medtem ko v novejši literaturi avtorji proučujejo v prvi vrsti alternativne oblike turizma ter vplive turističnih dejavnosti na okolje in prostor. Zaradi obsežnega nabora literature smo v magistrskem delu izpostavili zgolj tista dela, ki so v sklopu našega dela še posebej relevantna in nam podajo čim boljši vpogled v turistično dejavnost.

Na prvem mestu velja izpostaviti dela, ki obravnavajo turizem v občini Gorenja vas - Poljane.

Kot že omenjeno, je turizem v občini Gorenja vas - Poljane do danes obravnavan zgolj v treh diplomskih delih. Klemenčičeva (2015) je proučevala razvoj turizma v občinah Gorenja vas - Poljane in Železniki. Poizkušala je definirati ključne probleme, ki se nanašajo na razvoj turizma in raziskati vlogo in funkcijo občine pri spodbujanju in razvoju turizma. Dolenčeva (2016) je ugotavljala, ali je turistična ponudba občine Gorenja vas - Poljane iztržena v celoti

4

in kateri so ključni instrumenti za privabljanje turistov v Poljansko dolino. Peterneljeva (2017) se je osredotočila na ekoturizem v občini Gorenja vas - Poljane in hkrati poizkušala osvetliti pomen ekoturističnih kmetij v omenjeni občini.

Naslednje delo, ki ga velja izpostaviti, je delo C. Cooperja (2012) z naslovom Essentials of Tourism, ki bralcu predstavlja osnove turizma, ki so ključne za njegovo razumevanje, hkrati poizkuša podati to na čim enostavnejši način, da bi tematiko razumela tudi laična javnost.

Celovit pogled na turizem nam predstavljata tudi C. M. Hall in S. J. Page (2014) v knjigi The Geography of Tourism and Recreation.

Če zgoraj omenjeni deli predstavljata tudi začetke turizma, se A. Franklin (2003) v knjigi Tourism: An Introduction osredotoča predvsem na moderni turizem ter njegove učinke in posledice nekje od preloma tisočletja dalje. Vplive turizma, njegove probleme in priložnosti je v delu Global Tourism predstavil W. F. Theobald (1998). V omenjenem delu je avtor zbral 33 pogledov avtorjev na turizem in njegove vplive v prvi vrsti na družbeno skupnost.

Poleg svetovne literature pa velja omeniti še dve slovenski deli. Prvo delo M. Jeršiča (1987) z naslovom Osnove turizma obravnava splošne značilnosti turizma. Jeršič nasploh velja za prvega slovenskega geografa, ki se je začel sistematično in kontinuirano ukvarjati s proučevanjem turizma in rekreacije (Cigale, 2014). Drugo delo pa je monografska publikacija GeograFF Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji, v kateri so obravnavana številna vprašanja, povezana s turizmom in rekreacijo na Slovenskem.

Z vidika »push« in »pull« dejavnikov bi veljalo omeniti članek L. Popp (2013) ter članek G.

Prayaga in C. Ryana (2011). V prvem članku je avtorica iskala povezavo med turisti v vinorodni pokrajini ter njihovim načrtom poti ter kateri dejavniki privlačijo turiste, da območje obiščejo večkrat. V drugem članku sta avtorja iskala povezavo med dejavniki, ki turiste privlačijo ter odbijajo od turistične destinacije ter vpliv nacionalnosti na te dejavnike.

2.2. Osnovni pojmi

V sledečem poglavju nameravamo predstaviti osnovne pojme obravnavane tematike. V nadaljevanju in v namen boljšega razumevanja celotne slike pa še nekaj besed o samem turizmu, njegovih začetkih, razvoju ter o današnjemu stanju v globalnem merilu. Za konec bomo predstavili še »butični« turizem, kateri je glavni cilj pri razvoju občine Gorenja vas - Poljane kot turistične destinacije.

UNWTO (2021a) definira turista kot obiskovalca, ki je lahko domač ali tuj, lahko prihaja v državo ali iz nje odhaja in je čas njegovega potovanja daljši od enega dne. V primeru, da gre za enodnevnega turista, ga definirajo kot izletnika oz. obiskovalca. Statistični urad Republike Slovenije definira turista kot osebo, ki potuje zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali drugih razlogov, vendar ne zaradi zaslužka in ki prenoči vsaj eno noč (vendar zaporedno ne več kot 365-krat) v gostinskem ali kakem drugem nastanitvenem obratu v kraju zunaj svojega običajnega okolja (Zupančič, 2021), z namenom izkoriščanja turistične ponudbe določenega turističnega območja.

V turistično ponudbo uvrščamo vse turistične elemente določene pokrajine, ki imajo določen namen in vrednost, da zadostijo potrebam turističnih obiskovalcev. Turistično ponudbo sta W.

Hunziker in K. Krapf leta 1942 označila kot tisto količino turističnih dobrin, ki so jo ponudniki pripravljeni prodati pri dani ravni cen in/ali pri danem stanju deviznih tečajev.

Elemente turistične ponudbe v osnovi delimo na primarno in sekundarno. Primarna obsega

5

tiste dobrine, ki niso proizvod del, ali ki jih človek ne more več proizvajati z enako kakovostjo in uporabno vrednostjo. Primarno ponudbo naprej delimo na naravne in antropogene dobrine. Naravne dobrine so tiste, čigar količina in kakovost izhajajo iz naravnih danosti in samo na določenem območju. Teh dobrin človek ne more proizvajati niti spreminjati njihove kakovosti (podnebje, gorovja, vodni viri …). Antropogene dobrine so tiste, ki so proizvod družbe, vendar jih je človek ustvaril v preteklosti in jih danes ni mogoče več proizvajati z enako kakovostjo in uporabno vrednostjo (kulturni in zgodovinski spomeniki, kulturne ustanove, prireditve, navade in običaji lokalnega prebivalstva).

Sekundarna turistična ponudba zajema tiste turistične dobrine, ki so proizvod delovanja družbe in jih človek ob nespremenjenih okoliščinah še vedno lahko proizvaja z enako uporabno vrednostjo in v zahtevani kakovosti (turistična infrastruktura in turistična superstruktura) (Zorko, 1999; Lisjak, 2003).

Turistični obisk posameznega območja je odvisen od precejšnjega števila dejavnikov. V ta namen so turistični ponudniki znotraj turističnih destinacij primorani posodabljati svojo ponudbo, iskati njene prednosti v primerjavi z ostalimi območji ter pri tem biti čim bolj inovativni. Krešić, Prebežac (Krešić, Prebežac, 2011) in Gartner (1996) so mnenja, da trajnostni razvoj in rast posamezne turistične destinacije lahko vzpodbudijo zgolj ustrezna turistična strategija, primerno upravljanje in trženje, poleg njih pa številni ostali avtorji trdijo, da je turistična privlačnost eden izmed ključnih dejavnikov pri pridobivanju čim večjega števila turistov. Turistična privlačnost je v prvi vrsti pogojena s posebnimi značilnostmi, ki privabljajo turiste, saj slednji navadno ne obiskujejo turističnih destinacij, katere imajo skromno ponudbo in jih dojemajo kot neprivlačne. Krešić in Prebežac (2011) dodajata, da je turistična privlačnost tesno povezana z zunanjo podobo turistične destinacije in obratno, skratka turistična privlačnost je mentalna slika turistične destinacije, ki se oblikuje na podlagi njenih fizičnih znamenitosti oziroma slednje lahko opredelimo kot fizično manifestacijo turistične privlačnosti destinacije. Na podlagi zgoraj predstavljene povezave lahko trdimo, da gre v okviru turističnega obiska za kompleksen proces, katerega je potrebno proučevati v celoti, ob tem pa moramo razumeti tudi posamezne dele. Lew (1987) dodaja, da je turistična privlačnost vsota vseh elementov, kateri privabljajo turiste izven njihovega stalnega bivališča in se nanaša na geografske in podnebne karakteristike ter aktivnosti, zaradi katerih si bo turist zapomnil določeno izkušnjo v izbrani turistični destinaciji. Glavni problem turistične privlačnosti so številni dejavniki, katerih ne moremo definirati kot turistično privlačnost, ampak imajo velik vpliv na obisk določene turistične destinacije. Tovrstni dejavniki so ekonomski (devizni tečaj, stroški bivanja), politični (vojna, terorizem), socialno-demografski (prijaznost lokalnega prebivalstva ter zaposlenih v turističnih dejavnostih) in ogroženost s strani naravnih nesreč (potresi, vulkanski izbruhi, cunamiji) (Krešić, Prebežac, 2011).

V povezavi s turističnim obiskom velja omeniti t.i. »push« in »pull« dejavnike, torej dejavnike poriva in potega. Razlog proučevanja teh dveh kategorij dejavnikov je dejstvo, da imajo turisti vse večje potrebe, katere se sčasoma vse bolj spreminjajo, vse večja pa postajajo tudi njihova pričakovanja. Eden izmed glavnih vzrokov za te spremembe je globalizacija, saj se posebnost oziroma avtentičnost destinacij zaradi množičnih medijev precej zmanjša. Poleg tega ublagovljenje spreminja okoljske in socialne vrednote v ekonomske, kar je posledica pritiskov tržišča (Yiamjanya, Wongleedee, 2014). Dejavniki poriva in potega motivirajo potencialne turiste, da izkusijo določeno izkušnjo. Prvi so predvsem notranji in intrinzični, ker posamezni turist čuti potrebo po izhodu iz vsakdanje rutine z namenom sprostitve, raziskovanja, socialne interakcije itd (Popp, 2013). V osnovi izhajajo iz Maslowove hierarhije potreb in so opredeljeni kot motivacijski dejavniki, ki nastanejo zaradi neravnovesja ali napetosti v motivacijskem sistemu (Prayag, Ryan, 2011). So bolj odločilni pri sami želji po potovanju. Na drugi strani so dejavniki potega bolj odločilni pri izbiri cilja tako za nove kot

6

vračajoče se turiste. Gre za dejavnike, ki v turistu vzbudijo željo po obisku določene turistične destinacije. Mednje sodijo npr. naravne znamenitosti in kulturni dogodki ter druge aktivnosti (Popp, 2013).

Podobno kot pri ostalih opredelitvah je tudi definicija turizma težavna, slednjih pa je veliko in se od avtorja do avtorja tako ali drugače razlikujejo. V okviru turizma naj bi šlo za prenočevanje izven kraja stalnega prebivanja, hkrati pa tudi za potovanja, ki niso vezana na prenočevanje izven kraja stalnega prebivanja, torej obiskovalca opredelimo kot enodnevnega turista. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je turizem opredeljen kot »pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila« (Inštitut za slovenski jezik ..., 2021). Definicija geografskega tematskega leksikona se pri opredelitvi turizma opira na sanktgallensko definicijo. Gre za naslednico prve prave definicije utemeljiteljev turizma Hunzikerja in Krapfa, turizem pa naj bi bil »celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja tujcev v nekem kraju, če to bivanje ne povzroči stalne naselitve in ni zvezano s pridobitno dejavnostjo« (Jeršič, 1987; Kladnik, 2001; Mihelič, 2008). Pri tem je potrebno opozoriti na to, da ta definicija izključuje poslovna potovanja, kar pa novejše definicije vključujejo med turistične obiske. Precej drugačna je definicija Organizacije združenih narodov, ki pravi, da je turizem »družbeni, kulturni in gospodarski pojav, ki je povezan z gibanjem ljudi izven kraja bivanja v namen sprostitve oziroma užitka«

(International Recommendations ..., 2010). Zgoraj podani primeri nazorno prikazujejo kompleksnost definicije turizma, za katerega potem takem lahko trdimo, da je družbeni, kulturni in gospodarski pojav, pri katerem gre za gibanje ljudi izven kraja stalnega bivališča za krajše obdobje z namenom sprostitve in oddiha.

V zgodovini so se prve oblike potovanja pojavile praktično s pojavom človeka, saj je slednji dnevno potoval na velike razdalje, da si poišče hrano, vodo, oblačila, skratka da preživi v divjini (Theobald, 1998). Čeprav turizem sprva ne daje vtisa, da gre za starejšo dejavnost, so ljudje že v starem Egiptu, Babiloniji, Perziji, Asiriji in Palestini zapuščali kraje stalnega bivanja zaradi zdravstvenih, verskih in športnih razlogov. Za prve vzorce potovanja mnogi avtorji navajajo sumersko civilizacijo, katera naj bi razvila trgovino okrog 4.000 pr. n. št. Iz stare Grčije so zlasti znana potovanja k preročiščem in na olimpijske igre, v stari rimski državi pa so bila razvita potovanja zaradi zabave in počitka (Jeršič, 1987). Rast turizma je upočasnil razpad Rimskega imperija vse nekje do 17. stol., do pojava Grand Tour, pri katerem je šlo za pošiljanje otrok premožnejših angleških družin v namen izobraževanja po celinski Evropi (Jeršič, 1987; Cooper, 2012). Šele v 18. stoletju pa je v Evropi premožno prebivalstvo začelo potovati zaradi zdravja v zdravilišča ter si ogledovati kulturne znamenitosti (Jeršič, 1987). V 19. stoletju je industrijska revolucija prinesla inovacije tudi na turističnem področju, kar je pospešilo rast turistične dejavnosti (Cooper, 2012), predvsem zaradi vse večje kupne moči na eni strani in cenejših potovanj na drugi strani (Global Tourism, 1998). Še večjo rast je turizem doživel sredi 20. stol. s pojavom letalskega prometa (Cooper, 2012), kar je omogočalo daljša potovanja. Turizem, ki še v 21. stol. beleži vsakoletno rast, postaja vse pomembnejša kulturna, socialna in gospodarska dejavnost, katero nekatere države izkoriščajo bolj, druge manj. V zadnjem obdobju pa se vse večji poudarek daje tudi okoljskemu vidiku, da bi turizem postal okolju prijazen.

Turizem na Slovenskem se je kot ostale dejavnosti pričel razvijati z majhnim zamikom, in sicer v 19. stol., ko so se pojavili prvi turistični kraji, proti koncu stoletja pa so se že razvili v pomembna turistična središča (Rogaška Slatina, Bled, Portorož ...). Turizem je ostal pomembna dejavnost tudi po razpadu Avstro-Ogrske, ko je Slovenija postala del Jugoslavije, njegov pomen pa je narasel tudi po osamosvojitvi leta 1991 (Cigale, Gosar, 2014). Za kakšen porast dejavnosti gre, prikazuje spodnji grafikon (Slika 8), ki prikazuje število prihodov

7

turistov za Slovenijo v letih 1991–2018. Opazno je, da število prihodov turistov stalno narašča. Če je bila rast takoj po osamosvojitvi dokaj nizka, je ta skokovito narasla po gospodarski krizi leta 2008. Gospodarska kriza je privedla tudi to tega, da smo v naslednjem letu beležili celo upad števila prihodov turistov glede na prejšnje leto, saj se je kupna moč prebivalcev zmanjšala.

Dandanes poznamo več vrst turizma in ena izmed njih je tudi butični turizem. V osnovi gre za turizem, ki je v nasprotju z množičnim turizmom, torej gre za manjše število turistov, ki za določene storitve višje kakovosti odštejejo več denarja. Je individualno usmerjen, značilen je osebni pristop do gosta, da se zadovolji njegovim potrebam v najvišji možni meri. Pomembna je pozornost turističnih ponudnikov na najmanjše malenkosti turistične ponudbe, ki mora hkrati biti čim bolj posebna. S tem lahko manjše število turistov prinese višji zaslužek.

Značilno je tudi, da v okvir butičnega turizma ne spadajo velike hotelske verige, ampak manjši nastanitveni obrati z višjo kakovostjo bivanja (Bakalov, Temelkova, 2015).

2.3. Metodologija

Magistrsko delo zajema teoretični in empirični del. Na samem začetku teoretičnega dela smo opredelili namen in cilje magistrskega dela ter dve raziskovalni vprašanji, na kateri bomo odgovorili na koncu raziskave. V nadaljevanju je poudarek na pregledu obstoječe strokovne literature (metoda kompilacije), ki obravnava razvoj turizma na ravni turistične destinacije, in predstavitvi teoretskih izhodišč. Velja izpostaviti dejstvo, da je strokovne literature na področju turizma v občini Gorenja vas - Poljane zelo malo, zato smo v nekaterih primerih izhajali iz splošnih dejstev. Pri številskih podatkih smo uporabili podatke Statističnega urada Republike Slovenije in različnih mednarodnih publikacij. Nato smo predstavili tudi glavne geografske značilnosti občine Gorenja vas - Poljane (metoda deskripcije) in razvoj turizma v občini Gorenja vas - Poljane, v Sloveniji in na svetu. Na kratko smo predstavili tudi poglede na nadaljnji razvoj turizma v občini, ki je obravnavan v Strategiji turizma za Škofjeloško območje 2020+.

V empiričnem delu smo uporabili različne raziskovalne metode, s katerimi smo prišli do končnih rezultatov in odgovora na raziskovalni vprašanji. Z metodo spraševanja smo izvedli intervju na Zavodu za turizem in kulturo Poljanska dolina ter dva vprašalnika. Prvega smo izvedli med nosilci turistične ponudbe, drugega med potencialnimi turisti. Zaradi izbruha novega koronavirusa smo bili primorani intervju opraviti virtualno, vendar tovrsten način ni predstavljal nobenih težav. Vprašalnik med potencialnimi turisti smo opravili preko spletne aplikacije. Anketiranje je potekalo tri tedne preko odprtokodne aplikacije za izvajanje spletnega anketiranja »1ka«, v vzorec smo poskušali zajeti čim večje število ljudi starejših od 16 let iz različnih koncev Slovenije. Večji izziv je predstavljalo anketiranje med turističnimi ponudniki. V vzorec smo vključili zgolj tiste, ki ponujajo nastanitev oziroma nastanitev in prehrano. Pri tem smo se soočili z veliko stopnjo neodzivnosti in nezainteresiranosti, tako da je končno število izpolnjenih vprašalnikov bilo manjše od pričakovanega. Kljub temu smo mnenja, da lahko iz pridobljenih podatkov dobimo vpogled v situacijo na področju turizma v občini Gorenja vas - Poljane. S pomočjo pridobljenih podatkov smo v 6. poglavju prikazali rezultate ter v 7. poglavju predstavili priložnosti in izzive razvoja turizma v občini Gorenja vas - Poljane. Podrobnejša predstavitev metodologije in celotne izdelave magistrskega dela je prikazana v spodnji shemi (Slika 2).

8 Slika 2: Shema izdelave magistrskega dela

Avtor: Miha Pustavrh, 2021.

9

3. GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE GORENJA VAS - POLJANE

V sledečem poglavju bomo podrobneje predstavili geografske značilnosti občine Gorenja vas - Poljane. Opis geografskih značilnosti smo razdelili na fizičnogeografske in družbenogeografske značilnosti.

3.1. Fizičnogeografske značilnosti

Med fizičnogeografske značilnosti površja uvrščamo tiste značilnosti, ki opisujejo Zemljino litosfero, biosfero, hidrosfero in atmosfero. V nadaljevanju bomo predstavili geološko zgradbo občine Gorenja vas - Poljane ter njene geomorfološke, hidrogeografske, klimatogeografske, pedogeografske in biogeografske značilnosti.

3.1.1. Geološke značilnosti

Območje občine Gorenja vas - Poljane je prikazano na geološkem listu Kranj, za katerega velja, da je geološka sestava v litološkem in tektonskem pogledu med najbolj zapletenimi v Sloveniji. Tovrstna mozaična geološka sestava je razvidna tudi na spodnji karti (Slika 3).

Izmed vseh kamnin prevladujejo permokarbonski skladi iz konca paleozoika. Omenjeno obdobje se je končalo pred približno 250 milijoni let, s tem pa so ti skladi med najstarejšimi na tem območju. Za te plasti je značilno hitro menjavanje, barvna monotonost in intenzivna nagubanost, zaradi tega je zelo težko določiti normalni razvoj, vendar načeloma velja, da so starejši deli serije skrilavcev in peščenjakov, mlajši deli pa so bolj grobozrnati in sestojijo iz peščenjaka in konglomerata (Ferjančič, Grad, 1974). V nadaljevanju velja omeniti zagotovo najbolj pomembne Grödenske sklade. Slednje ločimo na rdečo in sivo serijo. Še posebej slednja ima velik ekonomski pomen, saj vsebuje dele uranove rude (Ferjančič, Grad, 1974), kar je v preteklosti pripeljalo do nastanka Rudnika urana Žirovski vrh. Ostale kamnine tega območja so iz obdobja Triade z izjemo deluvija (d) in aluvija (al) iz geološke sedanjosti. Pri prvem gre za nesortiran grob in fin mineralen material na vznožju pobočij (npr. melišča), pri drugem pa za holocenske naplavine.

10 Slika 3: Geološka karta občine Gorenja vas - Poljane

3.1.2. Geomorfološke značilnosti

Območje občine Gorenja vas - Poljane leži približno na sredini Poljanske doline med Škofjo Loko in Žirmi. Kakor je razvidno s spodnje karte (Slika 4), gre za manjšo uravnavo, katero je v preteklosti izoblikovala Poljanska Sora, ki je glavna vodna žila na območju. Na obe strani doline se površje naglo vzpenja. Na južni strani se površje vzpenja proti hrbtu Žirovskega Vrha in doseže višino 962 m, kolikor meri najvišji vrh, Goli vrh. S turističnega vidika pa na tem območju velja izpostaviti Javorč, ki je z 901 metrom priljubljena izletniška točka. Na drugi, severni strani je površje veliko, bolj strmo in hribovito, kar nam nakazuje že sama nadmorska višina Blegoša, ki je najvišja točka v občini s 1562 metri in je prav tako priljubljen izletniški vrh, tudi izven meja občine. Na drugi strani je najnižja točka občine skrajni vzhodni del, kjer Poljanska Sora zapusti meje občine Gorenja vas - Poljane ter svojo pot nadaljuje po škofjeloški občini.

11

Slika 4: Višinski pasovi in vodotoki v občini Gorenja vas - Poljane

3.1.3. Hidrogeografske značilnosti

Izjemno razgibano površje pomeni visoko reliefno energijo, kar je razvidno ob večjih količinah padavin. Ob tovrstnih izjemnih dogodkih številni potoki hitro narastejo ter pokažejo svoj hudourniški značaj. Tudi Poljanska Sora, kot glavni vodotok, ima hudourniški značaj,

Izjemno razgibano površje pomeni visoko reliefno energijo, kar je razvidno ob večjih količinah padavin. Ob tovrstnih izjemnih dogodkih številni potoki hitro narastejo ter pokažejo svoj hudourniški značaj. Tudi Poljanska Sora, kot glavni vodotok, ima hudourniški značaj,

In document Razvoj turizma v občini Gorenja vas (Strani 10-0)