Verjetno ste že opazili, da to diplomsko delo združuje več različnih tematik. Sedaj, ko smo pojasnili nekaj osnov Evropske unije (EU) in poudarili njeno največjo širitev v zgodovini na dan prvega maja leta 2004, kar je za to diplomsko delo najbolj relevantno, je čas, da se poglobimo tudi o vedi, ki proučuje prebivalstvo, in sicer demografiji. V tem tretjem poglavju se bomo tako podrobneje seznanili s tistimi demografskimi kazalniki, s katerimi se bomo srečevali v nadaljevanju te naloge, in sicer v tabelah, ki sledijo v četrtem poglavju. Prav tako bomo v nadaljevanju predstavili tudi tiste statistične funkcije programa Microsoft Excel, ki jih bomo uporabili pri raziskovanju oziroma obdelavi statističnih podatkov v prej omenjenih tabelah. Na koncu tega poglavja bodo podrobneje pojasnjeni tudi način dela ter metoda dela s statističnimi podatki v tej nalogi.
3.1 DEMOGRAFSKI KAZALNIKI
Demografija, oziroma znanstvena študija človeške populacije, je študij treh osnovnih procesov: rodnosti, migracije, in umrljivosti. Ti se imenujejo demografski procesi. Ko se populacije spreminjajo po velikosti, sestavi ali razporeditvi so spremembe odvisne zgolj od enega ali več od treh demografskih procesov (Poston & Bouvier, 2010).
V tem podpoglavju sledi podrobnejši opis vseh demografskih kazalnikov, ki jih bomo obravnavali v nadaljevanju te naloge v tabelah. Za začetek si poglejmo, s katerimi demografskimi kazalniki se bomo sploh ukvarjali.
Seznam obravnavanih demografskih kazalnikov:
− število prebivalcev,
− petletni indeks rasti prebivalstva,
− povprečna letna prirast,
− naravna prirast,
− gostota prebivalstva,
− povprečna starost prebivalstva, izražena v mediani,
− surova stopnja rodnosti,
− surova stopnja smrtnosti,
− skupna stopnja rodnosti,
− stopnja neto selitev,
− neto število priseljencev,
− pričakovana življenjska doba ob rojstvu.
7
Podrobnejša obrazložitev obravnavanih demografskih kazalnikov:
Po viru Organizacije Združenih narodov (2019a) je stanje števila prebivalcev v našem primeru izražena v tisočih; podatki prikazujejo stanje na dan prvega julija obravnavanega leta.
Petletni indeks rasti prebivalstva je pojasnjen v poglavju 3.2, ker je bil izračunan s pomočjo programa Microsoft Excel.
Povprečna letna prirast nam pove stopnjo rasti v določenem obdobju. Izražena je v odstotkih. Formula za izračun je (Pt/P0)/t (v tem primeru »t« pomeni obdobje) (UN, 2019a).
UN (2019a) definira naravno prirast kot delež rasti prebivalstva ali delež upadanja prebivalstva, ki ga določajo samo rojstva in smrti. Vrednost je izražena na tisoč prebivalcev.
Formula za izračun je surova stopnja rodnosti – surova stopnja smrtnosti.
Gostota prebivalstva izraža vrednost števila prebivalcev na kvadratni kilometer. Formula za izračun je naslednja: število prebivalcev : velikost območja, ki ga zasedajo (Hunter, b. d.).
Starost prebivalstva, izražena v mediani, je tista vrednost, kjer je polovica prebivalstva mlajša od izražene vrednosti; druga polovica prebivalstva je starejša od izražene vrednosti.
Vrednost je izražena v letih (UN, 2019a).
Surova stopnja rodnosti in surova stopnja smrtnosti sta izraženi v številu rojstev oziroma smrti na tisoč prebivalcev. Formula za izračun je: Skupno število rojstev oziroma smrti v določenem obdobju deljeno z osebami – leti, ki jih je prebivalstvo preživelo v tem obdobju (UN, 2019a).
Skupna stopnja rodnosti se izraža kot število živorojenih otrok na žensko. Pomeni, koliko otrok bi lahko imela hipotetična ženska na koncu reproduktivnega obdobja, če bi obveljala stopnja plodnosti v določenem obdobju in če ne bi prej umrla (UN, 2019a).
Stopnja neto selitev je izražena kot neto število migrantov na tisoč prebivalcev. Formula za izračun po viru OZN je: »Število priseljencev minus število izseljencev v določenem obdobju, deljeno s številom oseb – let, ki jih je v tem obdobju živelo prebivalstvo države sprejemnice.« (UN, 2019a).
Neto število priseljencev je izraženo v tisočih. Formula za izračun je naslednja: Neto število imigrantov minus neto število emigrantov v določenem obdobju (UN, 2019a).
Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je definirana kot povprečno število let življenja, ki jih lahko pričakuje hipotetična skupina novorojenčkov v določenem obdobju, če bi bili vse
8
življenje podvrženi stopnji umrljivosti v določenem obdobju. Vrednost je izražena v letih (UN, 2019a).
3.2 STATISTIČNE FUNKCIJE V EXCELU
Indeks je relativno število, ki prikazuje 100-kratnik razmerja med dvema istovrstnima podatkoma v različnem časovnem obdobju. Število v imenovalcu imenujemo osnova.
Poznamo dve vrsti indeksov: indeksi s stalno osnovo in indeksi s spremenljivo osnovo (Lapuh Bele, 2010, str. 84).
V našem primeru se bo osnova konstantno spreminjala. Petletni indeks rasti prebivalstva bomo torej dobili tako, da bomo v programu Microsoft Excel delili vrednost števila prebivalcev s tisto iz prejšnjega obdobja. Dobljeni rezultat nam bo povedal, za koliko odstotkov se je vrednost spremenila v primerjavi s prejšnjim obdobjem. V našem primeru je to obdobje petih let. Rezultat bomo nato spremenili v odstotke. Če je dobljena vrednost večja od 100, govorimo o rasti. Če pa je dobljena vrednost manjša od 100, govorimo o upadu. Rast oziroma upad v odstotkih je enak razliki od vrednosti 100 odstotkov.
9
3.3 NAČIN IN METODA DELA
Obravnavane države bodo razvrščene po slovenskem abecednem vrstnem redu. Vsaka izmed desetih držav bo obravnavana v enem svojem podpoglavju. Vse prikazane tabele, ki bodo obravnavale eno izmed držav, bodo izdelane na enak način, z enakim časovnim okvirjem, z enakimi kazalniki, ki bodo tudi razvrščeni v enakem vrstnem redu. Uporabljen je bil tudi enak vir iz Organizacije Združenih narodov za vse tabele. Dodali bomo tudi tabelo, ki primerja leto 2000 z letom 2020. V tabelah so tudi podatki za leto 2025, ki pa so bili izračunani s strani OZN-a. Pod vsako tabelo sledi opis zanimivih ugotovitev.
Kljub enakemu uporabljenemu viru so bili statistični podatki, ki predstavljajo glavni raziskovalni del v tej nalogi, pridobljeni na dva različna načina. Večina statističnih podatkov, ki so prikazani v tej diplomski nalogi, so bili pridobljeni iz uradne spletne strani Organizacije Združenih narodov. Na uradni spletni strani te organizacije smo v oddelku prebivalstvo za vsak kazalnik posebej vnesli enake parametre. Izbrati smo morali časovni okvir in seveda deset držav, ki jih to diplomsko delo primerja med seboj. Dobljene rezultate smo nato ročno prepisali v tabelo programa Microsoft Excel; kasneje smo te tabele kopirali še v to diplomsko delo, v program Microsoft Word. Preostali statistični podatki, prikazani v tabelah, so bili pridobljeni s pomočjo uporabljenih statističnih funkcij, razloženih v poglavju 3.2 na podlagi najmanj dveh ali več že pridobljenih podatkov iz prej omenjenega vira Organizacije Združenih narodov.
Vsi izbrani kazalniki so bili načrtno izbrani. Cilj izbranih kazalnikov je bil, da bi se podatki, s katerimi smo delali, dotaknili področja prebivalstva iz več različnih zornih kotov. Zato se obravnavani kazalniki poleg zelo splošnih prebivalstvenih podatkov dotikajo tudi področja rodnosti, smrtnosti in migracij. Rezultat tega dejstva je, da je zagotovljena popolna objektivnost pri obravnavi držav; prav tako nam to omogoča raznolikost in s tem tudi večjo zanimivost pri obdelavi in pri interpretaciji rezultatov.
Zaradi zelo velikega števila statističnih podatkov so v nadaljevanju tiste strani te diplomske naloge, ki vsebujejo tabele, v ležeči orientaciji.
10